Internet postaja dnevni spremljevalec

Vse večja razširjenost in raba interneta spreminja tudi navade glede spremljanja medijev. Slovenski uporabniki interneta tako že skoraj tretjino časa, ki ga namenjajo za spremljanje medijev, porabijo ob spremljanju spletnih medijskih vsebin, so pokazali rezultati raziskave podjetij Iprom in Valicon.

Raziskava namreč kaže, da slovenski uporabniki interneta med tednom v povprečju 30 odstotkov časa, namenjenega spremljanju medijev, preživijo ob uporabi spletnih medijskih vsebin.

Med tednom vodi radio, konec tedna televizija

Med delovnim tednom slovenski spletni uporabniki sicer dnevno največ časa namenijo poslušanju radia (32 odstotkov), spremljanju rednih televizijskih programov namenijo 20 odstotkov svojega medijskega časa, z devetimi odstotki sledi gledanje plošč DVD in videa. Na dnevne časopise odpadejo štirje, na revije pa trije odstotki.

Medijska poraba se ob koncih tedna nato spremeni, predvsem v korist televizije, vendar pa kljub temu internet s 23 odstotki ostaja med prvimi tremi medijskimi vsebinami. Poslušanju radia je namenjenega 29 odstotkov časa, spremljanju rednega TV-programa pa 26 odstotkov. DVD in video imata 15, dnevni časopisi in revije pa po štiri odstotke časa.

Avtorji raziskave izpostavljajo, da pri tem ni upoštevano, koliko tega časa uporabniki namenijo aktivnemu spremljanju medija in koliko pasivnemu. Posameznik lahko istočasno spremlja več medijev, bodisi aktivno bodisi pasivno.

Širi se t. i. medijska večopravilnost

"Internet je več kot le medij in njegova uporaba se s tega vidika razlikuje od drugih medijev, s katerimi smo ga primerjali. Sedaj z mobilno komponento postaja dnevni spremljevalec, od jutra do večera, vsak dan," pravi direktor raziskav v družbi Valicon Matjaž Robinšak.

Vedno bolj pa tudi opažajo, da se med slovenskimi uporabniki interneta širi t. i. medijska večopravilnost. Ne gre za novost, a intenzivnost tega pojava se povečuje predvsem med uporabniki pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov.

"Predvsem mladi so tisti, ki hitreje spreminjajo navade medijske potrošnje in s tem vplivajo na nov način uporabe interneta na splošno," je dodal Robinšak.

V splošnem se sicer na internetu porabi več časa, pri čemer se nekaj manj kot polovico tega časa nameni različnim storitvam, kot so branje in pošiljanje elektronske pošte, trenutno sporočanje in uporaba socialnih omrežij.

Največ brskajo po spletnih straneh

Še vedno se na internetu največ brska po spletnih straneh, saj se za to znotraj časa na internetu porabi 39 odstotkov časa.
Branju in pošiljanju elektronske pošte ter komunikaciji prek storitev trenutnega sporočanja se nameni 18 odstotkov in skoraj enak delež (17 odstotkov) časa se porabi za uporabo Facebooka, Twitterja in drugih socialnih omrežij.

Ob koncih tedna je uporaba nekoliko manjša in tudi delež porabe spletnih medijskih vsebin se nekoliko zmanjša, navajajo avtorji raziskave.