Pri obravnavanju zlorab na internetu policisti ugotavljajo, da storilci objavljajo različne lažne oglase o prodaji različnega blaga na internetu. Največkrat gre za nakupe računalnikov, osebnih vozil ali drugih tehničnih predmetov. Storilci sporne oziroma goljufive oglase objavljajo na posebno izdelanih lažnih spletnih straneh ali na znanih straneh, kjer dnevno prodajajo rabljeno blago, recimo Ebayu. Običajno je denar poslan na lažno ime osebe ali neposredno na bančni račun v tujino. Za tovrstne zlorabe je tudi značilno, da goljufi že vnaprej zahtevajo delni znesek plačila.
Ponudbe, ki obljubljajo velike zaslužke
V zadnjem času so policisti prejeli več prijav zaradi t. i. nigerijskih goljufov. "Goljufi prek interneta in tudi pisemske pošte pošiljajo občanom ponudbe, v katerih obljubljajo velike zaslužke za transfer gotovine (več milijonov ameriških dolarjev) iz pošiljateljeve države preko Slovenije na različne račune v tujini,“ pojasnjuje Menagalija.
Goljufi ponujajo tudi do 30-odstotne zaslužke. A občan mora najprej nakazati znatna sredstva za plačilo odvetniku, ki bi mu lahko sprostil omenjeno premoženje. Prvi znesek, ki ga mora prejemnik take ponudbe nakazati, je običajno nizek, nekaj sto ameriških dolarjev, nato pa so zneski vedno višji.
Občani v zadnjem času prijavljajo tudi goljufije pri najemanju kreditov. Neznanci namreč ponujajo ugodne kredite, ki naj bi jih posamezniki lahko najeli pri tujih finančnih ustanovah.
"Goljufi potencialnim kreditojemalcem običajno ponudijo visoke kredite po zelo ugodni obrestni meri z odlogom plačila glavnice tudi leto in več. Ob podpisu kreditne pogodbe, ki je vedno v tujem jeziku, se kreditojemalec zaveže plačilu stroškov in zavarovanja kredita, kar običajno znaša do 10 odstotkov vrednosti kredita," razloži Menegalija.
A ko bi kreditojemalec moral dobiti nakazan kredit, ni ne denarja ne "finančnega posrednika – kreditodajalca". Največkrat se izkaže, da je izmišljena tudi tuja finančna ustanova. Potem ko kreditojemalec ugotovi, da je bil ogoljufan, se sicer lahko obrne na policijo, a nima nobenih podatkov, ki bi lahko pomagali poiskati goljufe.
Policija opozarja
Da bi se izognili spletnim goljufijam, policija svetuje, da pri kupovanju na spletnih dražbah in plačevanju preko interneta preverite, kdo zagotavlja varnost pri plačevanju na določeni spletni strani. Vedno se je dobro tudi prepričati o avtentičnosti spletne trgovine. "Napadalci lahko postavijo svoje spletne strani, ki so zelo podobne spletnim stranem legitimnih poslovnih podjetij,“ opozarjajo na policiji.
Policija je pripravila različne preventivne nasvete za varno uporabo interneta.
Zlorabe elektronskega bančništva
V zadnjem obdobju policija zaznava tudi porast kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami elektronskega bančništva. V nekaterih primerih gre tudi za večje zneske, do 50.000 evrov. Denar je prenakazan neposredno v tujino ali na transakcijske račune drugih slovenskih državljanov, ki ga ti potem preko sistema Western Union poskušajo poslati v tujino.
"Neznanci s pomočjo računalniških trojanskih konjev ali ponarejenih internetnih strani pridobijo podatke o digitalnem bančnem certifikatu oškodovanca ter dostopnih geslih in v njegovem imenu ali iz lokacije (računalnika) druge osebe izvedejo prenakazilo denarja na drug transakcijski račun, ki je lociran bodisi v Sloveniji ali tujini,“ pojasni delovanje goljufov Menegalija.
Policija tako opozarja vse uporabnike elektronskega bančništva, "naj bodo pozorni na morebitne ponarejene internetne strani, ki se predstavljajo kot uradne strani bančnih ustanov, da spremljajo pomembna obvestila svojih bančnih ustanov ter samozaščitno ravnajo v smislu varovanja digitalnih certifikatov, lastnega operacijskega računalniškega sistema, da upoštevajo natančna navodila svojih bank pri elektronskem poslovanju ipd.“
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.