Raziskovalna ekipa dunajske tehnološke univerze je razvila stroj, ki je sposoben izdelati izredno natančne trirazsežnostne posnetke predmetov, ki so veliki le nekaj tisočink milimetra. S tehniko, imenovano dvofotonska litografija, so dosegli nov revolucionarni preboj v hitrosti ustvarjanja tovrstnih podob in prevzeli hitrostni rekord med tehnološko podobnimi rešitvami, poroča spletna stran Science Codex.
Revolucionarni premik na področju nanomodeliranja 3D-podobe vrezujejo v posebno tekočo smolo, ki se na mestih, ki jih obsevajo z laserjem, strdi. Laserski žarek premikajo s pomočjo pomičnih ogledal, v polimerni masi pa se izrišejo skulpture, velike le nekaj sto nanometrov. Ta izjemna natančnost omogoča izrisovanje zapletenih struktur, ki so drobne kot najmanjše in najbolj fino zrnce peska. "Doslej so bile tovrstne tehnike zelo počasne,“ je ob predstavitvi za omenjeno spletno stran povedal predavatelj na Inštitutu za materialne znanosti in tehnologijo Jürgen Stampfl in dodal, "doslej je bil hitrostni rekord izrisa nekaj milimetrov na sekundo, naša naprava pa zmore hitrost petih metrov na sekundo.“ Po standardih dvofotonske litografije so tako postavili nov svetovni rekord, dodaja stran Science Codex.
Več glav več ve
Preboj je omogočila kombinacija več novih zamisli, najpomembnejša pa je bila izboljšava kontrolnega mehanizma za pomik ogledal, je povedal član raziskovalne ekipe Jan Torgersen. Ogledala se med operacijo ves čas premikajo, pospeševanje in upočasnjevanje premikov pa mora biti kljub hitrosti zelo natančno.
V projektu so poleg nanomehanikov svoj pomembni delež k končnemu uspehu primaknili tudi kemiki pod mentorstvom predavatelja Roberta Liske. Slednji so izdelali smolo, v kateri se ob laserski obdelavi sproži verižna reakcija na ravni manomer in se strdi, pravi Torgersen. Do tega pride le v primeru, ko vsrkajo molekule istočasno dva fotona iz laserskega žarka, to pa je možno le v stiku s samim središčem laserskega curka.
Z razliko od konvencionalnih 3D-tehnik modeliranja se lahko trdna snov sedaj tvori kjer koli, kjer se nahaja tekoča smola in ne le po površju materiala, kot počnejo to ostali tovrstni stroji, poroča omenjena spletna stran. Zato predhodna priprava površja ni potrebna, kar pa prihrani veliko časa.

Znanstvena fantastika postaja resničnost
S podobnimi sistemi se ukvarja veliko znanstvenikov po celem svetu, razvoj pa je zanimiv tako za znanstvene kroge kot industrijo. Ker so na dunajski univerzi dosegli tako pomemben preboj pri sami izvedbi zelo zahtevne in natančne operacije, se odpirajo številne možnosti tudi za natančno in hitro modeliranje večjih predmetov, kar je nedvomno v interesu industrije, so prepričani na univerzi. Znanstveniki tako že razvijajo biološko združljive smole, ki bi jih lahko uporabili v medicinske namene. S pomočjo njih bi lahko ustvarili nastavke, na katere bi vpeli žive celice in bi se na ogrodjih razraščale v biološka tkiva. Najnovejše odkritje tako odpira ne samo nove možnosti v razvoju nanotehnologije, temveč tudi velik skok v razvoju biomedicinske tehnologije.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.