Facebook vas opazuje na vsaj 200 načinov

Dobrega načina, kako se ubraniti pred njimi, pravzaprav ni. To je na lastni koži izkusil ameriški poslovnež David Cox, ki je na spletni strani BeenVerified.com o sebi našel cel kup podatkov, za katere ni želel, da so javno objavljeni. Družbo, ki stran upravlja, je prosil za izbris podatkov in to tudi dosegel, a so se podatki čez nekaj mesecev spet pojavili, tokrat so bili še bolj podrobni, vključno z domačim naslovom in telefonsko številko.

Zbiranje podatkov o uporabnikih je postalo zlata jama za marsikoga. Zbirajo pa skoraj vse – od telefonskih številk za objavo v javno dostopnih telefonskih imenikih, naslove, spet druga podjetja pa izdelujejo kar profile o uporabnikih spleta, njihovih interesih, spletnih nakupih, prijateljih … Intelus Inc., na primer, tako zbrane podatke prodaja za 49,95 dolarja.

Nadzor nad takšnimi družbami je slab. V ZDA zakonov, ki bi takšno početje prepovedovali, ni, v Evropi pa uporabniki spleta sicer lahko zahtevajo vpogled v zbrane podatke in njihov izbris, a se za to odloči le malo ljudi.

Na drugi strani pa kot gobe po dežju rastejo podjetja, ki v zameno za plačilo obljubljajo, da bodo poiskala zbrane podatke in jih izbrisala, s čimer naj bi uporabnik spleta spet postal anonimen. A to je v resnici skoraj nemogoče storiti, opozarjajo regulatorji. Ti so na primer družbi US Search Inc. naložili, da 5000 ljudem vrne denar, saj izbris ni bil popoln.
Med družbami, ki o uporabnikih hranijo najbolj popolne datoteke, naj bi bila sicer Facebook in Google, ki s tem odlično služita.

Pri Business Insiderju so se odločili preveriti, ali drži, da Facebook spremlja vsako vašo potezo na spletu. S pomočjo diagnostičnega orodja Abine DNT+ so ugotovili, da Facebook uporablja več kot 200 sledilcev, s katerimi nadzira vašo spletno aktivnost. Ti so ponavadi v obliki piškotkov, Javascriptov ali spletnih svetilnikov. Količina sledilcev je bila enaka ne glede na različne brskalnike. 200 sledilcev so med testom sicer opazili že, ko se je uporabnik le prijavil v Facebook, z odprtjem vsake nove strani, pa naj bo novičarska, spletna trgovina ali kaj podobnega, še posebej takšne, ki ima vgrajen Facebookov gumb za všečkanje, pa je njihovo število večinoma še naraslo. Med drugim se je povečalo tudi, ko se je testni uporabnik prijavil v storitev Gmail, da bi preveril elektronsko pošto. Poleg Googla tako vašo pošto očitno bere še Facebook, pravijo.

Na tak način vas namreč zbiralci podatkov identificirajo, nato pa zbirajo uporabne podatke o vaših interesih, ki bi lahko prišli prav oglaševalcem. Kritiki to imenujejo vohunjenje za uporabniki, oglaševalci pa identificiranje ciljnih skupin za ciljno oglaševanje.

Poleg tega, da takšno početje vdira v zasebnost uporabnikov in zbira podatke, za katere večina v resnici ne želi, da so zbrani v skupni datoteki, občasno tudi upočasnjuje nalaganje spletnih strani, saj več kot je sledilnikov, več je prenosa podatkov.

Mnogo uporabnikov se sicer ne zaveda, da podatke o njih ne zbira le stran, na kateri so trenutno, ampak tudi drugi lovci na informacije. Tako lahko naenkrat več zbiralcev podatkov zbira podatke o vaši lokaciji, drugih straneh, ki ste jih obiskali in celo uporabniška imena, ki jih uporabljate na spletu.

A čeprav je Facebook na preži skoraj vsepovsod, za svoje oglaševalce najpogosteje zbirajo naslednje podatke: kaj berete na spletu, kaj kupujete na spletu in kako pogosto kliknete na povezave, objavljene na družbenih spletnih omrežjih.

Uporaba spleta, zaključujejo izvajalci testa, ima očitno svojo ceno v zasebnosti. Čeprav ne želite, da nekdo o vas zbira podatke, se mu namreč ne morete izogniti, saj funkcij, ki prinašajo tveganje, ne morete onemogočiti. To pojasnjujejo tudi v uporabniškem priročniku Facebooka. Če na primer onemogočite piškotke, pač mnoge funkcije portala ne bodo delovale.