Kot glavni govornik je nastopil minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je poudaril, da informacijska družba postaja temelj svetovne konkurenčnosti evropskega gospodarstva in tako za države članice kot kandidatke ponuja številne priložnosti. Z obravnavano konferenco naj bi imele kandidatke odlično priložnost, da ocenijo svoj napredek in pripravijo na področju informacijske družbe enovit program za prihodnje korake.
"Zelo pomembno je zgraditi informacijsko družbo, saj bo ta na eni strani združila Evropo, na drugi strani pa omogočila ohranitev nacionalnih identitet ter kulturnih raznolikosti," je povedal Potočnik. Informacijska družba lahko poglobi demokratične dosežke EU, poveča pomen posameznika in izboljša kakovost življenja. Obenem je Potočnik omenil tudi uspešnost pogajanj kandidatk za vstop v EU in opozoril, da se je treba ob približevanju širitve potruditi za odpravo še zadnjih negotovosti in odprtih vprašanj.
Minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, ki skupaj z evropskim komisarjem za informacijsko družbo in podjetja Erkkijem Liikanenom predseduje konferenci, je v uvodnem nagovoru razložil, da bo konferenca poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja: kako pospešiti procese oblikovanja informacijske družbe, kako ujeti razvite države in kako učinkovito izkoristiti digitalne dosežke v dobro državljanov. "Potrebnega bo še veliko dela na področju zagotavljanja vsebin, liberalizacije telekomunkacijskega trga, zniževanja cen storitev, izobraževanja in uvajanja novih tehnologij," je dejal Gantar, ki tudi upa, da bo konferenca pozitivno vplivala na prizadevanja kandidatk pri razvoju informacijskih družb.
Načrta eEurope in eEurope+
Generalni direktor direktorata za informacijsko družbo pri Evropski komisiji Robert Verrue je prav tako poudaril kritično vlogo informacijske družbe pri povezovanju EU, ki načrtuje ustvariti najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Z akcijskima načrtoma eEurope in eEurope+ so v tej smeri bili doseženi opogumljajoči dosežki, prihodnje naloge in cilji pa so že zajeti v akcijskem načrtu eEurope 2005, ki naj bi bil junija sprejet na evropskem vrhu v Sevilli.
Predstavniki 13 držav kandidatk so sicer obravnavali prvo poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta eEurope+ 2003, programa razvoja informacijske družbe v državah kandidatkah. Prvi rezultati kažejo, da je informacijska družba močno navzoča že v vseh kandidatkah, ki so tudi že sprejele jasne in realne obveznosti za njen nadaljnji razvoj.
Cilj načrta eEurope+, oblikovanega s pomočjo Evropske komisije po zgledu načrta članic EU eEurope 2002, je izkoristiti gospodarski in socialni potencial informacijske družbe prek cenejšega, hitrejšega in varnejšega interneta, povečanja uporabe interneta ter vlaganja v ljudi in znanje. S prvim poročilom o napredku kandidatk pri uresničevanju načrta želijo države priti do splošnega pregleda o glavnih dosežkih, oblikovati glavne kazalce za merjenje uspešnosti in priti do prvih sklepov.
Po številu osebnih računalnikov na 100 prebivalcev je Slovenija s 27-odstotno penetracijo visoko nad povprečjem kandidatk, ki znaša okrog 13 odstotkov, in rahlo pod povprečjem EU, ki znaša 33 odstotkov.
V okviru konference, ki se je udeležuje okrog 450 gostov (kar 400 iz tujine), so odprli tudi razstavo aplikacij držav kandidatk, na kateri so predstavljene nekatere najprodornejše aplikacije na področju e-vlad, gospodarstva in civilne družbe. Slovenija se med drugim predstavlja z državnim portalom e-uprava in e-sejami vlade.
