Po zagotovilih razvijalcev bo Internet Explorer 7 v 90 odstotkih primerov priklical izključno 'prave' domene s seznama, ki bo integriran v brkljalniku. Kakor hitro bo uporabnik naletel na naslov izven omenjene liste, pa bo Explorer poslal programski paket z informacijami na Microsoftov strežnik. Ta bo preizkusil, ali je naslov morda eden izmed tistih na črni listi, ki izvirno spletno stran zgolj imitira, dejansko pa je namenjena 'ribarjenju' uporabnikov interneta, da bi ti ponarejenemu spletnemu naslovu posredovali svoje zaupne podatke.
Če se bo izkazalo, da je spletni naslov na črni listi, ki jo bo Microsoft sproti aktualiziral, bo strežnik poslal uporabniku interneta opozorilo - lučka t.i. ribiškega filtra se bo obarvala na rdečo. V primeru, da priklicane strani še ne bo na 'pozitivni listi', vendar se bo zdela sumljiva, se bo pojavil oranžno obarvan znak. Če se bo sum kasneje potrdi, bo spletni naslov v roku ene ure zabeležen na črni listi. Seveda pa bo lahko uporabnik kljub opozorilu priklical določeno spletno stran, vendar jo bo uporabljal le na lastno odgovornost.
IP naslov naj bi hranili za kratek čas
Razvijalci IE zagotavljajo, da preizkušanje strani traja samo četrtinko sekunde. Vse pa se odvija v ozadju, tako da priklic strani, ki ne bo na beli listi, ni upočasnjen. Pri Microsoftu zagotavljajo, da ne bodo sprejemali osebnih podatkov uporabnikov.
IP naslov naj bi shranjevali le kratek čas, da pošljejo opozorilo na uporabnikov računalnik. Nato naj bi IP naslov izbrisali. Prav tako je prenos podatkov šifriran preko SSL-povezave, tako da tretje osebe do njih nimajo dostopa.
"Bojazen, da bo Microsoft sestavljal profile uporabnikov interneta, ni utemeljena," zagotavlja Christopher Vaughan, vodja razvijalcev IE. Kdor ne bo želel vzpostavljati povezave z Microsoftovim strežnikom, bo lahko ribiški filter izklopil ob prvem zagonu po instalaciji programa. "Prepričani smo, da je to najmočnejše orodje za varovanje uporabnikov interneta," trdi Vaughan.
Druge varnostne nastavitve IE7 so uporabne samo v povezavi z novim operacijskim sistemom Windows Vista, ki naj bi se na trgu pojavil v začetku prihodnjega leta.
Če bo prijavljen kot običajni uporabnik v 'zaščitenem modusu' in ne kot administrator sistema, bo njegov brkljalnik deloval na območju t.i. računalnikovega peskovnika: spletne aplikacije bodo podatke zapisovale izključno v lastni predpomnilnik, torej kot začasne internetne datoteke, nikakor pa na trdi disk ali v registracijo operacijskega sistema, ki usmerja Windowsov zagon.
Sprotno prepoznavanje škodljivih kod
Uporabnika bo Windows Vista ščitil tudi z večstopenjskim varnostnim konceptom. Na prvi stopnji bo Explorerjevo vprašanje o verodostojnosti spletnega programa, ki ga bo uporabnik želel namestiti na svoj računalnik. Tudi če bo uporabnik na vprašanje odgovoril pritrdilno, bo še vedno na voljo zaščita pred namestitvijo spyware ali backdoor programov. V drugem koraku bo Windows Defender, integriran z Visto preverjal, ali instaliran program izkazuje značilnosti škodljive računalniške kode.
Ekipa razvijalcev trenutna dela s polno paro na projektu Beta 2, kakor so poimenovali drugo testno različico IE7. Ta naj bi bila na voljo do konca junija, vendar kaže, da bi se to utegnilo zgoditi že v maju. Končna različica Internet Explorer 7 bo izšla v dveh verzijah: prva bo za Windows XP na trgu konec leta, naslednja pa ob izidu Windows Viste. Na starejših operacijskih sistemih Windows 2000 ali 98 bo IE7 neuporaben.
Microsoft je potreboval dobrih pet let, da je razvil novo različico Explorerja, pri računalniškem gigantu pa so prepričani, da korak do osmice ne bo tako dolg.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.