Ljubezenski trikotnik, vplivne osebnosti. Dogajanje v ZDA v zadnjih dneh ima vse elemente dobrega političnega trilerja. Zanimivo pa je, da se začetek zgodbe, ki je odnesla prvega moža obveščevalne agencije CIA in nezvestega soproga Davida Petreusa, pravzaprav začne in konča na spletu.
Petreus in njegova ljubica Paula Broadwell sta namreč za pošiljanje pikantnih sporočil z občasno precej erotično vsebino uporabljala dobro znano Googlovo storitev spletne pošte Gmail. Prav ta sporočila pa so preiskovalcem FBI razkrile afero, potem ko so sledili digitalni sledi.
Ko je FBI začenjal preizkovati afero, sicer niso vedeli, kakšne so dejanske razsežnosti primera. Ko je Jill Kelly prijatelju, ki dela za FBI omenila, da prejema grozilno elektronsko pošto, je bil namreč cilj preiskovalcev najti tega pošiljatelja.
Kellyjevi so v sporočalih grozili, da se ji bo zgodilo kaj hudega, če se bo še naprej družila z vplivneži iz vojaškega vrha.
Agenti FBI so bili prepričani, da bo šlo za rutinsko preiskavo nadlegovanja v spletnem prostoru, a so že kmalu naleteli na prvo težavo. Gmailov račun, s katerega so prihajala pisma, je ustvarila anonimna oseba.
A to še ne pomeni, da takšne osebe ni mogoče izslediti, razlaga Jacques Erasmus, preiskovalec, specializiran za sledenje na spletu. Še vedno je bil namreč viden IP pošiljateljevega računalnika. ''Ko preiskuješ takšen primer, je to zelo uporaben podatek. IP naslovi so ključni v delovanju spleta, potrebni so, da podatki vedo, od kod in kam potujejo,'' razlaga. "Ko imaš IP naslov, ga poženeš skozi domenska orodja za pridobivanje več informacij," pravi Erasmus.
Domenska orodja nato razkrijejo, kdo je lastnik določenega IP naslova. Ker je skoraj vsak IP dodeljen podjetju, vladi ali ponudniku internetnih storitev, to precej zmanjša število omrežij, iz katerih bi določeno sporočilo lahko prišlo.
Kot še pravi Erasmus, nato uporabijo orodja, kot je maxmind, ki pomaga pri iskanju fizične lokacije določenega IP naslova. "Podatek je sicer le približno natančen. Ne tako zelo, da bi na primer že bila znana ulica ali hišna številka," pravi Erasmus.
Oboroženi s temi podatki so se agenti FBI lotili izdelave prostorskega profila krajev, od koder so bila Kellyjevi poslana sporna sporočila. In ime, k se je ves čas pojavljalo, je bilo prav Paula Broadwell. Kmalu je tako postalo jasno, da so sporočila vedno prihajala iz hotelov, v katerih je bila nastanjena Broadwellova, ki je bila v tistem času na promocijski turneji za biografijo Davida Petreusa.
Ko so imeli osumljenko, je FBI zaprosil za nalog, ki jim je omogočil vdor v spletno pošto Broadwellove. Tam pa so našli kopico pisem med njo in direktorjem Cie.
Petreus in njegova ljubica sta bila sicer zelo previdna in drug drugemu sporočil po elektronski pošti nista pošiljala, ampak sta jih v nabiralniku, do katerega sta imela oba dostop, puščala v mapi z osnutki. S tem sta se izognila temu, da bi kdo sledil njuni komunikaciji, zagotovo pa nista pričakovala, da bo v nabiralnik vdrl FBI.
Kot še razlaga Erasmus, je sledenje ljudem na spletu pogosto oteženo, ker se poslužujejo vseh mogočih trikov, da bi zakrili IP naslov, saj vedo, da je ta ključen za sledenje aktivnostim določenega spletnega uporabnika, a dodaja, da so tudi spletni detektivi, ki nato iščejo povezave med takšno komunikacijo vse bolj spretni, na voljo pa jim je vse več orodij, ki razbijajo kode orodij, ki omogočajo zakrivanje IP.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.