V naslednjih dveh letih bodo, glede na zadnjo raziskavo, ki so jo izvedli pri B2B International v sodelovanju s Kaspersky Labom, kibernetične grožnje postale poslovno tveganje številka ena.
Raziskava, v katero je bilo vključenih preko 3.300 IT strokovnjakov iz 22 držav sveta, je razkrila, da so kibernetične grožnje, gledano z vidika poslovnih tveganj, na drugem mestu, tik za ekonomsko negotovostjo. Ta razlika pa se vztrajno zmanjšuje.
Podjetja se najbolj bojijo kraje intelektualne lastnine, kar je izpostavilo 31 odstotkov sodelujočih, goljufije se boji 26 odstotkov sodelujočih, industrijskega vohunjenja pa 24 odstotkov podjetij.
Kljub temu da so podobne grožnje obstajale že dolgo pred nastankom zlonamernih programov, so kraja informacij, goljufija in industrijsko vohunjenje sedaj v veliki večini izvedeni skozi kiber napade. 41 odstotkov podjetij priznava, da se niso dovolj pripravljena soočiti s pretečimi kiber grožnjami.
Zaščita pred kiber grožnjami je tako izjemnega pomena tako za mala kot velika podjetja, opozarjajo avtorji raziskave. Virusi, trojanci, ranljiva programska oprema in neprevidno ravnanje z zaupnimi informacijami predstavljajo velik izziv za strokovnjake s področja IT-varovanja.
Ti kot veliko novo težavo izpostavljajo dostopanje zaposlenih do službenih sistemov preko mobilnikov in drugih naprav s pomanjkljivimi varnostnimi mehanizmi. Opozarjajo pa tudi, da se vodstva podjetij pogosto ne zavedajo resnosti in razsežnosti nevarnosti, ki na njihov posel preži v obliki kiber napadov.
Le polovica sodelujočih podjetij meni, da so v tem trenutku dobro pripravljena na morebitne napade na njihove sisteme in nič ne kaže, da bi se situacija spremenila, saj iz preostalih podjetij poročajo o nizkih proračunih za izboljšave na področju varnosti informacijske tehnologije.
Kljub temu je Kaspersky Lab za podjetja pripravil nekaj priporočil. Priporočajo jim dosledno uporabo enkripcije podatkov, saj v tem primeru, čeprav jim napad uspe, spletni kriminalci ne bodo prišli do vsebine ukradenih podatkov.
Opozarjajo, da bi morala podjetja nadzorovati komunikacijske naprave, ki jih zaposleni, ki se pogosto ne zavedajo nevarnosti, uporabljajo za povezovanje s službenimi sistemi oziroma bi morale biti povezave ustrezno zavarovane.
Poleg tega bi morala podjetja več časa nameniti ozaveščanju zaposlenih o možnosti napadov na informacijske sisteme podjetja. Tako bi lahko zaposleni sami bolje zaščitili podatke, do katerih dostopajo oziroma z njimi upravljajo.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.