Bo Hrvaška zahtevala popravek?

Hrvaška javnost se razburja nad spletnim atlasom Google Earth. Atlas ima namreč štiri slovenske zaselke – Bužini, Škodelin, Mlini in Škrilje vrisane pod ozemlje Slovenije in ne Hrvaške.

Kot poroča hrvaški časopis Večernji list, so štirje zaselki južno od Dragonje Hrvaški in da gre v tem primeru za kamen spotike med Slovenijo in Hrvaško. Na spletnem atlasu je mogoče videti, kako so naselja ob Dragonji, prav tako pa tudi mejni prehod, vrisani in vpisani pod Slovenijo. Pri časopisu razmišljajo, da bi se na prikazano, po njihovem mnenju, napako lahko odzvalo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije. Ugibajo še, da je najverjetneje nekdo prečrtal staro karto z mejami in vrisal nove.

Hrvaško zunanje ministrstvo se je že večkrat odzvalo v podobnih primerih, kjer gre po njihovem mnenju za hrvaško ozemlje. Kot je povedal Mario Dragun, tiskovni predstavnik omenjenega ministrstva, bodo zadevo preučili in Googlu poslali zahtevek po popravku.

Ni pa to edina domnevna napaka, ki se je zgodila našim južnim sosedom. Kot še dodaja avtor članka, so na Google Earthu napake tudi pri meji z Republiko Srbsko, in sicer ob reki Donavi. Pri tem je avtor prišel do zaključka, da spletni atlas informacije pridobiva najverjetneje od National Geographica in od nekaterih posameznikov, ki sami pošiljajo informacije o lokacijah.

Janša: Nobena poteza ni ostala brez odgovora

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je prav danes v odgovorih na poslanska vprašanja glede odnosov s sosednjo Hrvaško v državnem zboru zatrdil, da doslej nobeno enostransko dejanje s strani Hrvaške ni ostalo brez ustreznega odgovora, ter da bo vlada interese Slovenije ščitila z vsemi legitimnimi sredstvi, med katere sodijo premišljene in sorazmerne reakcije.

Sašo Peče (Lipa) je predsedniku vlade očital, da vodi neodgovorno in nekredibilno politiko v dogovarjanju s sosednjo Hrvaško ter pred parlamentarnimi volitvami manipulira z odprtimi vprašanji. Pečeta je zanimalo, kaj je vlada v okviru predsedovanja EU storila za zaščito nacionalnih interesov in ozemeljske celovitosti države, od predsednika vlade pa je želel tudi odziv na pobudo o odpoklicu slovenskega veleposlanika iz Zagreba. Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je premierja spraševal, na kakšen način Slovenija zagotavlja suverenost slovenskega ozemlja ter predlagal, da vlada pri odnosih s Hrvaško poseže po ostrejših ukrepih.

Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev njenega osnovnega izhodišča pa je vlada dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali k izogibanju incidentov. "Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora," je zatrdil premier. Poleg pravnih učinkov raznih enostranskih potez pa je po Janševih besedah treba upoštevati tudi različne kontekste, med drugim tudi evropski kontekst nekaterih hrvaških potez, saj se je evropski politiki dobrososedskih odnosov z začetkom pogajanj za članstvo v EU zavezala tudi sosednja država. "Da evropski princip kljub nekaterim težavam deluje, nenazadnje dokazuje primer zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC)," poudarja Janša. Z zadnjo odločitvijo Hrvaške je bilo namreč stanje v Jadranu vrnjeno v čas pred uveljavitvijo ERC tudi za članice EU, še odgovarja Janša. Poudaril je še, da je aktualna vlada naredila kar nekaj korakov za reševanje odprtih vprašanj s sosednjo državo, medtem ko je veliko odprtih vprašanj podedovala.

Premier je še zagotovil, da bo vlada pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško upoštevala tudi zadnje sklepe odbora DZ za zunanjo politiko ter tudi v prihodnje ščitila interese Slovenije z vsemi legitimnimi sredstvi. Mednje spadajo premišljene in sorazmerne reakcije na enostranske poteze in ravnanja, ki dolgoročno privedejo do rezultatov.