11 res neumnih napak pri uporabi e-pošte

Elektronske pošte že dolgo ne uporabljamo le za lahkotne pogovore s prijatelji in pošiljanje čestitk. Postala je pomemben del našega vsakdanjega življenja in prek e-pošte pogosto izmenjujemo pomembne in občutljive informacije. A sporočila, ki jih hranimo v našem elektronskem poštnem predalu, lahko vsiljivcu ponudijo odlično priložnost, da informacije uporabi v svojo korist in se prek njih dokoplje do denarja ali kakšne druge ugodnosti. Pri ABC News so zbrali nekaj osnovnih napak, ki jih uporabniki e-pošte še vedno ponavljajo. 

1. Preverjanje sporočil prek omrežja, ki ni varno

V času, ko nam je internetna povezava na voljo na vsakem koraku, se je težko upreti, da elektronsko pošto preverimo kar med srkanjem kave v kavarni ali v knjižnici in to prek računalnika, ki je na voljo vsem. Ali je to res treba početi? Najbolje je, da elektronsko pošto preverjamo na svojem računalniku in prek omrežja, ki je varno. Tudi preverjanje pošte prek službenega računalnika je razmeroma varno, a le, če ste edini, ki ta računalnik uporabljate, in če svojemu delodajalcu in uslužbencem v IT oddelku zaupate in verjamete, da ne preverjajo vaše elektronske pošte.

2. Pozabljanje na gumb "izpiši se"

Vemo, da je nadležno vsakič znova vpisovati svoje uporabniško ime in geslo, a to je še vedno najbolj varno. Če se iz e-pošte ne izpišemo, je tako, kot da ne bi zaklenili vrat svojega doma. Heker ima prosto pot. Torej, čeprav je vsakokratno vpisovanje in izpisovanje iz e-pošte nadležno, to vseeno storite. 

3. Uporabljanje istega uporabniškega imena in gesla

Že večkrat smo poročali, da na spletu za različne storitve in aplikacije ni dobro uporabljati istega uporabniškega imena in gesla, a to je napaka, ki jo uporabniki najraje ponavljajo. Ta napaka vas lahko drago stane. Če je geslo, ki ga uporabljate za elektronsko pošto, hkrati tudi vaše geslo za spletno banko, hekerju močno olajšate delo. Dobro je tudi, da gesla, ki jih uporabljate, niso preprosta in da ne izvirajo denimo iz vašega imena, imena vašega otroka ali imena ulice, na kateri živite. Najbolje je, da je geslo naključna kombinacija črk in številk. Res je, da si je to težje zapomniti, a tako bo vaša e-pošta bolj varna pred vsiljivci.

4. Hranite vso elektronsko pošto? Napaka

Številni nikoli ne izbrišejo starih elektronskih sporočil. Kopičenje starih sporočil pa je lahko nevarno. Hitro namreč lahko pozabimo, kaj smo v sporočilu zapisali in kaj smo se z nekom pogovarjali. Ne vemo, kolikokrat smo nekomu poslali naš EMŠO, našo davčno številko ali kakšen drug podatek. In več podatkov, kot jim ima nekdo o nas, lažje nam škodi. Tako je najbolj varno, da sporočila redno brišemo.

5. Sprejem "zajamčenega" posojila

Če dobite elektronsko sporočilo, ki vam obljublja izredno ugodno posojilo, ga izbrišite. Že na banki je danes težko dobiti posojilo, kaj šele, da bi vam nekdo posojilo dal kar tako prek e-pošte. Ne klikajte na povezave, ki so v takšnih sporočilih, ker vam bodo prej kot denar prinesle kakšen virus.

6. Odpiranje nenavadnih sporočil, ki jih pošljejo prijatelji

Heker, ki ima dostop do seznama naših elektronskih stikov, jih bo znal tudi dobro izkoristiti. Nekateri tako dobijo elektronsko pošto iz naslova prijatelja, ki trdi, da je v tujini in nujno potrebuje denarno nakazilo. Še bolj pogosto pa od prijatelja dobimo elektronsko pošto, v kateri nas poziva, naj sledimo povezavi, ki jo pošilja, ker je to video, ki ga preprosto moramo videti. Če vam je torej pisal prijatelj, ki vam sicer nikoli ne pošilja povezav na smešne posnetke, ali pa je vsebina sporočila zelo nenavadna, je bolje, da prijatelja pokličete in preverite, ali vam je to res poslal. Če prijatelj o sporočilu ne ve nič, ga takoj izbrišite.

7. Potrjevanje občutljivih informacij prek e-pošte

Če vas vaša banka prek elektronske pošte prosi, da potrdite nekaj podatkov, naj se vam takoj prižge rdeča lučka. Banke, pošte ali kakšne druge ustanove običajno ne preverjajo podatkov kar prek elektronske pošte. Če dobite elektronsko pošto od ustanove, ki upravlja z denarjem ali pomembnimi podatki, pokličite in preverite, če so vam res poslali pošto.

8. Pogovor z neznanci o denarju

V številne prevare so vpleteni ljudje, ki jih nikoli nismo srečali. Nekdo, ki ima dober finančni nasvet, tuja družba, ki vas poziva, da ji nakažete denar in irska loterija so le nekateri primeri prevar. Po navadi zadeva deluje tako, da vam nekdo obljublja večjo količino denarja, a najprej morate vi določen znesek nakazati na neki račun. Ne nasedajte. Če vam nekdo, ki ga ne poznate, ponuja denar, takoj izbrišite pošto.

9. Sklepanje, da so vam ukradli kreditno kartico

Dobite pošto, v kateri piše: "Hvala za vaše nedavno naročilo!" Vendar sami veste, da niste ničesar naročili. Pomislite, da so vam ukradli kreditno kartico ali se dokopali do informacij o njej. Ker vas skrbi, takoj izberete možnost preklica naročila, ki vam jo ponuja elektronsko sporočilo. S klikom postanete tarča tistih, ki kradejo identiteto. Dobro premislite, preden kliknete na povezavo v sporočilu ali pa odprete pripeto datoteko. Naročilo je najbolje preklicati prek telefona ali spletne strani trgovine, nikoli pa tega ne počnite prek povezav v sumljivih elektronskih sporočilih.

10. Donacije lažnim dobrodelnim ustanovam

Težke čase znajo prevaranti dobro izkoristiti. Dejstvo je, da zaradi krize številni potrebujejo pomoč, če pa se zgodi še kakšna naravna katastrofa, potem prevaranti nimajo težkega dela. Pri elektronskih sporočilih, ki igrajo na karto sočutja in vas prosijo za pomoč, tako previdnost ne bo odveč. Dobrodelnost je vsekakor nekaj pozitivnega, a pomagajte le prek ustanov, ki so dobro uveljavljene in jih poznate. Ne odpirajte povezav v elektronskih sporočilih, ampak pokličite na dobrodelno organizacijo ali pa obiščite njeno spletno stran. Ne zaupajte stikom, ki jih navajajo v elektronski pošti, ampak jih poiščite sami. 

11. Prepričanje, da je neverjetna ponudba za potovanje res resnična

Vse se zdi, da je tako, kot mora biti. Potovalna agencija, ki vam ponuja potovanje, nosi znano ime. Elektronski naslov, ki ga uporablja, je povsem običajen. Sama ponudba pa se vam zdi neverjetna. To je znak za alarm. Če ima potovalna agencija res kakšno neverjetno akcijo, kjer ponuja dva tedna Grčije za 50 evrov, potem bo o tem zagotovo pisala tudi na svoji spletni strani. Če na spletni strani agencije ni ne duha ne sluha o akciji, lahko agencijo vedno tudi pokličete in vprašate, ali so uslužbenci res pošiljali takšna elektronska sporočila. Če je odgovor "ne", sumljivo sporočilo nemudoma izbrišite.