Klasični coaching poteka z vprašanji in pogovornimi tehnikami, na seanse pa pridejo ljudje, ki imajo neko specifično težavo ali oviro oziroma ki bi radi napredovali, se izboljšali na nekem področju svojega življenja.
Pri coachingu gre za novodobno obliko pomoči ljudem, ki si želijo nekih sprememb, pojavila pa se je z novodobno filozofijo, za katero je značilna želja biti boljši, lepši, močnejši in uspešnejši, pravi klinična psihologinja dr. Sana Čoderl Dobnik. Zdravstveno stroko pa skrbi, ker to pomoč poiščejo tudi ljudje, ki bi potrebovali strokovno pomoč.
"Za to potrebo biti lepši, boljši in močnejši se velikokrat skrivajo globoke stiske, ki jih je treba prepoznati, velikokrat tudi pravilno diagnosticirati in se odločiti o pravilnih oblikah psiholoških terapij, ki pa so za razliko od teh novodobnih pristopov znanstveno utemeljene," pravi Sana Čoderl Dobnik. Coaching torej ne temelji na znanosti. "Cilj psihološke terapije ni to, da boš lepši, močnejši, najpametnejši ali tak, kot je nekdo drug na Instagramu, ampak to, da boš lahko sam s sabo, kakršen v resnici si, lažje živel," dodaja.

Na globalni ravni je celotna industrija osebne rasti in razvoja leta 2019 znašala skoraj 40 milijard dolarjev (34 milijard evrov).
Danijel Jelovič je osebni trener, ki strankam nudi več kot le razlago uporabe fitnes orodij. S stranko gre tudi v trgovino, če je treba, jo opozarja na podrobnosti s sporočili in jo motivira za spremembe prehranjevalnih navad.
"Trener je nekdo, ki šteje ponovitve, te vodi skozi trening in potem reče: 'Se vidiva čez dva dni.' Coach pa je v mojih očeh nekdo, ki te prime za roko in te vodi skozi proces. Mislim, da ljudje najbolj potrebujejo razumevanje," pojasnjuje Jelovič. Tako kot ostali sogovorniki poudarja, da se je treba ob resnih težavah obrniti na druge strokovnjake.

Ko neka duševna stiska vztraja dlje časa in pomembno moti človekovo funkcioniranje v službi ali medosebnih odnosih, je treba poiskati strokovno pomoč. Ko ne gre za stiske, pa je vsak pogovor blagodejen in lahko pomaga. In v tem oziru tudi klinični psihologi pri coachingu ne vidijo težav.
Definicije coachinga so različne, skupno pa jim je prepričanje, da ima klient vse zmožnosti za napredek; da se želi klient vključiti v iskanje rešitev in da je coaching kot aktivnost usmerjen v izide s skupnim postavljanjem ciljev, brainstormingom in načrtovanjem aktivnosti. V Sloveniji imamo slovensko izpostavo Mednarodne zveze za coaching – ICF in Evropskega združenja za mentorstvo in coaching – EMCC, ki podeljujeta certifikate oziroma akreditacije.
Po podatkih, zbranih na omisli.si, v Sloveniji zakonski coaching stane od 70 do 100 evrov na uro, skupinski od 25 do 190 evrov na uro, prodajni od 100 do 250 €/h, poslovni od 60 do 150 €/h, osebni od 45 do 190 €/h, karierni od 50 do 250 €/h, energetski od 150 do 200 €/h, coaching Nevrolingvističnega programiranja (NLP) pa od 40 do 200 evrov na uro.
V poslu svetovanja oziroma vodenja in življenjskega trenerstva se obračajo milijarde. Svoja življenja namreč čedalje bolj razumemo kot investicijo, pojasnjuje sociolog Primož Krašovec in dodaja, da ne živimo več spontano, pač pa življenje vidimo kot ekonomsko investicijo. "In ko enkrat vlagamo, to pomeni, da moramo biti pozorni na vse detajle, se pravi na socialno uspešnost, popularnost, prehrano, zdravje, vadbo, recimo to, v kakšni formi smo, kako smo videti, ličila, oblačila in tako naprej. Če je vse to investicija, če dobivamo dobiček iz vsega tega, potem to težko vodimo spontano," pojasnjuje.
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.