Za kaj zapravljamo?

Pred desetletji smo morali varčevati za vsak večji nakup - na primer pralni stroj, počitnice z letalom so bile prej izjema kot pravilo, zdaj to ni nič posebnega. Namesto varčevanja so na voljo krediti. Na nek način si vsaj tisti s povprečnimi plačami lahko kupijo stvari takoj, vendar je to tudi nevarno. 

Slovenci radi kažemo, kaj vse imamo, lepo hišo, avto, oblačila, ampak po drugi strani ne želimo, da bi se vedelo, koliko denarja zares imamo ali nimamo. V času vztrajno naraščajočih cen res veliko ljudi živi vse težje, hkrati pa vedno več trošimo, trgovine so polne, stanovanja se kupujejo z gotovino, vila bloki gredo za med, hodimo na počitnice, družbena omrežja so polna fotografij lagodnega, skoraj luksuznega življenja.

Velikokrat se za temi podobami skrivajo dolgovi in nevarnosti dolgoročne finančne nestabilnosti, nekateri pa si dejansko lahko privoščijo več - vendarle živimo v času poglabljanja socialnih razlik med ljudmi. Kako torej živijo ljudje s povprečnimi plačami, kako bi morali ravnati s svojim dohodkom? In kako živijo tisti, ki imajo veliko? Pogosto namreč ne trošijo veliko za stvari, za katere ostali namenimo čisto preveč denarja. Namesto razkazovanja blišča in denarja, vse raje vlagajo v izobrazbo, varnost, zasebnost, ...

Ljudje, ki delajo v bolj luksuznih segmentih storitev, trgovinah, pogosto že na prvi pogled vedo, kdo dejansko ima veliko denarja, kdo je do njega šele prišel, kdo pa se zgolj trudi dajati vtis, da ga ima. Prav ta želja po tem, da bi bilo videti, da nam gre boljše kot nam dejansko gre, pa nas lahko pahne v hude finančne težave. Kako torej času insta podob, želje po hitrem zaslužku, po drugi strani pa v času, ko vedno težje kaj prihranimo, plačujemo kredite, si omislimo lastno nepremičnino, sploh ravnati s svojim dohodkom? Kdaj plačati več, česa ne kupovati, kako se iztrgati poblaznelemu potrošništvu? Nocoj v 24UR Inšpektor. 

Povprečna mesečna plača za leto 2024 je znašala dobrih 1500 evrov (2.394,92 EUR bruto oz. 1.526,02 EUR neto) in je bila tako nominalno (v neto znesku za 3,8 %) kot realno (v neto znesku za 1,8 %) višja od poprečne plače leta 2023. Po drugi strani smo imeli lani 1,9-odstotno inflacijo, ki so jo najbolj zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Slovencem na splošno ne gre slabo, pravi finančna svetovalka Ana Vezovišek. 

Je pa vprašanje, kako delamo s tem denarjem. Pogosto smo neracionalni pri nakupih špecerije, ogromno zapravimo za dostavo hrane, za nego las in kože. Pa za oblačila, kolesa, športno opremo, superge.  Hkrati pa so nas družbena omrežja potisnila v svet, kjer želimo navzven kazati boljše življenje, kot nam ga dopuščajo naše finance.

Če si lahko luksuzne stvari privoščimo, ni s tem popolnoma nič narobe, težava nastane, kadar presegamo svoje finančne sposobnosti in se za nenujne stvari zadolžujemo.

Slovenci najemamo vse več potrošniških kreditov. Banke že od leta 2023 sklenejo več novih potrošniških posojil kot stanovanjskih, lani pa se je ta razlika še povečala. V prvih 10 mesecih lanskega leta je bilo po podatkih Banke Slovenije sklenjenih za 1,3 milijarde potrošniških kreditov.

Enkratne, materialne stvari, po katerih hrepenimo, jih razkazujemo, praviloma namreč vrednost izgubljajo, nudijo pa nam le kratkotrajno zadovoljstvo. Raziskave potrošništva se medtem že usmerjajo v to, kako posameznikov genetski profil vpliva na naše nakupovalne navade. In na tem bo v bodoče veliko poudarka

Dobra novica je, da narašča trend kupovanja trajnostnih in etičnih izdelkov. Brezglavo kupovanje cenenih stvari ima namreč tudi izjemno negativne posledice na okolje. In tudi pri nakupovanju že govorimo o čuječnosti, da se človek ne odloča na podlagi nekega impulza, ampak da res premisli o vsakem nakupu.

A tudi če potrošništvo v nekem delu postaja bolj odgovorno, pa to ne pomeni, da že lahko govorimo o začetku konca hiper-potrošništva.