Vodotoki: 'Smo država brez nadzora'

Avgustovske naravne nesreče so povzročile vrtoglavo škodo: 10 milijard evrov za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Samo vodotoki so utrpeli več kot milijardno škodo. Z interventnimi ukrepi na vodotokih so začeli takoj v avgustu. Ko so bagri že v rekah, pa se postavlja vprašanje: se dela izvajajo strokovno? 

To je vprašljivo iz poplavne varnosti

Na težave, da so nekatera dela na vodotokih izvedena nestrokovno, opozarjajo domačini, ki živijo ob Savinji. Zmotilo jih je postavljanje kamnitih zložb in pobiranje skal iz vodotokov. "Te zložbe so bile narejene na takratno dno, skale, ki so bile v vodotoku, so se porabile za zložbo, posledično se je povečala globinska erozija in zdaj imamo peto, temelj te zložbe, v zraku. To je vprašljivo iz poplavne varnosti oz. za varovanje infrastrukture ob naslednji veliki vodi," pravi Gregor Križnik, ribič, gasilec in operater na številki 112. Sicer priznava, da so bile težave predvsem na začetku interventnih del, potem so določili pravila igre. 

Odpravili smo se na prizadeta območja ob Savinji in Muri ter preverili, kako potekajo dela. Na delovišču ob Savinji od avgusta dalje bagri in kamioni brnijo neprekinjeno, pove Rok Planinc, vodja gospodarske javne službe pri koncesionarju Nivo Eko, ki skrbi za vodotoke na območju Savinje. Dela na dobrem kilometru velikem območju smo ulovili v zaključni fazi, ko so odvažali izjemne gmote odloženih naplavin. Iz Zgornje Savinjske smo se odpeljali  v Prekmurje, kjer je na območju Dolnje Bistrice reka Mura imela rekorden vodostaj. "Visokovodni nasip, ki je bil zgrajen pred več kot 50 leti, je popustil in je voda začela s poplavnega območja iztekati v naselje." Zadnjega pol leta so delali na 55 deloviščih. "Število ekip smo povečali iz dveh, treh na 15," nam pojasni direktor koncesionarske družbe Pomgrad VGP Andrej Biro.

Morali bi imeti jasno strategijo

Bagre smo prehitro spustili v reke, opozarja krajinska arhitektka Darja Matjašec z Biotehniške fakultete. "Morali bi imeti zelo jasno strategijo, ne bi smeli na vrat na nos, brez načrtov, brez strokovnega nadzora. Morali bi razširiti nabor strokovnjakov, ki sodelujejo pri teh ukrepih, ker jaz mislim, da jih je premalo. Isti ljudje, ki so 30 let ali pa 40 let betonirali naše reke, zdaj kar naenkrat delajo sonaravne rešitve." 

Zakaj stroka pravi, da bi lahko bila škoda manjša? "Vsak vložen evro v preventivo pomeni prihranjenih 10 evrov po kurativi. V kolikor bi zadnja desetletja vodotokom v okviru vzdrževanja namenili zadostno pozornost in dovolj sredstev, bi nedvomno bil obseg škode manjši," pojasnjuje Rok Penec, vodja sektorja za gospodarske javne službe Direkcije za vode. Ne bi pa se mogli škodi izogniti, saj so bile padavine obilne.

Smo država brez nadzora

Po besedah Roka Fazarinca, gradbenega inženirja, hidrologa in vodje Sveta za vode, je bilo po osamosvojitvi področje voda skrajno zanemarjeno. "Področje, ki se ga je država otepala, ni bilo nikakršnih sredstev na razpolago, niti za obnovo obstoječega fonda, kaj šele za nadgradnjo. Tudi kadrovsko se je precej oslabilo v teh 30 letih. To se danes kaže v tem, da ni dovolj strokovnjakov v državni upravi, strokovnih službah, niti pri koncesionarjih." Država je skrb za vodotoke prepustila zasebnikom s koncesijo. Kakšen je nadzor? Kot pravi dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo: "Smo država brez nadzora, ne samo nad koncesionarji."

Poplave so razgalile sistemske težave upravljanja z vodami: 30 let smo zanemarjali vodotoke. Kljub pogostim katastrofalnim poplavam se država v preteklosti ni dovolj zganila. Kdo je odgovoren? Bomo ukrepali, preden avgustovske poplave odidejo v pozabo? Odgovori v Inšpektorju.