Večdnevni električni mrk – smo v Sloveniji pripravljeni?

Ko gre za proizvodnjo električne energije, Slovenija ni samooskrbna. Po podatkih infrastrukturnega ministrstva je domača proizvodnja električne energije v prvem polletju 74,4 odstotka porabe, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Dobro četrtino elektrike smo torej morali uvoziti. Držav, ki se kot Slovenija zanašajo na uvoz elektrike, je v Evropi precej.

Franc Kropec, vodja službe na obratovanju pri ELES-u, pojasnjuje, da je naša močna povezanost s sosednjimi energetskimi sistemi v teh razmerah, ko se soočamo s potencialnim primanjkljajem električne energije doma, velik plus. "Tako lahko iz sosednjih sistemov uvozimo vse, kar je potrebno za naše uporabnike."

Kaj pa če se zgodi razpad evropskega elektroenergetskega sistema? Če se zgodi večdnevni električni mrk? Kot pojasnjuje Tomaž Damjan, energetski manager v družbi BTC, so v najvišji poslovni stavbi v Sloveniji, 89 metrov visoki Kristalni palači, na morebitne izpade električne energije dobro pripravljeni. "V tem primeru se zažene dizel agregat in naprave delujejo normalno naprej. Seveda samo tiste, ki so priključene na agregatsko napajanje; torej varnostna razsvetljava, požarno-varnostne naprave, dvigala, strežniški prostori. Vsa kritična infrastruktura stavbe."

Če pride do izpada elektrike, ugasnejo tudi podatkovni centri in bazne postaje ponudnikov komunikacijskih storitev, mobilni telefoni torej ne delujejo. A za tak primer imajo izdelane natančne načrte, je jasen Luka Šušteršič, direktor za storitve jedrnega omrežja, IT infrastrukture in televizije pri A1 Slovenija. "Imamo dva podatkovna centra, v Ljubljani in v Mariboru, kjer vsi ključni sistemi delujejo tako, da v primeru izpada enega od centrov vse storitve v celoti prevzame drugi center." Ta centra lahko avtonomno delujeta nekaj dni. Kaj pa bazne postaje, ki zagotavljajo pokritost s signalom? "Avtonomija teh je pa precej krajša, govorimo o nekaj urah," pojasnjuje Šušterič.

Tudi banke bi morale v primeru električnega mrka poskrbeti, da lahko ljudje pridejo do svojega denarja, opozarja Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike poslovanja pri Združenju bank Slovenije. "Banke imajo vzpostavljene načrte neprekinjenega poslovanja in tako imenovane okrevalne načrte, s katerimi naprej predvidijo in dokaj natančno tudi popišejo postopke ravnanja v primeru, da pride do izpadov električne energije. Imajo zagotovljene nadomestne oziroma podvojene računalniške zmogljivosti na rezervni lokaciji. Za primer daljših izpadov pa uporabljajo tudi agregate, ki omogočijo, da storitve čim bolj nemoteno potekajo naprej."

Kako pa so pripravljeni gasilci? Kaj bi storili na bencinskih servisih, v trgovinah, v naših največjih bolnišnicah, mariborskem in ljubljanskem kliničnem centru?

Slovenija večjega izpada električne energije doslej sicer še ni doživela. Najhuje je bilo ob žledu na Notranjskem pred osmimi leti. A v sosednji Avstriji ocenjujejo, da se bo daljši izpad elektrike v naslednjih petih letih gotovo zgodil. Zato za takšen primer intenzivno vadijo in prebivalcem tudi povsem konkretno svetujejo, kako se nanj pripraviti. Pa v Sloveniji? Kaj pravijo na ministrstvu za obrambo, kjer koordinirajo načrte in ukrepe za tako imenovane sektorje kritične infrastrukture: energetiko, promet, prehrano, preskrbo s pitno vodo, zdravstvo, finance, varovanje okolja ter informacijsko-komunikacijska omrežja in sisteme? "Lahko zatrdim, da vsi pristojni na tem področju izvajamo vse potrebno, da ne državljani ne osnovne funkcije države nikakor ne bi občutili morebitnih zunanjih vplivov, ki bi jih lahko povzročile spremembe v zagotavljanju električne energije," miri vršilec dolžnosti direktorja Direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tudi na ELES-u zagotavljajo, da so na morebitne dolgotrajnejše izpade elektrike dobro pripravljeni. Večdnevni električni mrk po mnenju Kropca sicer ni prav verjeten, lahko pa se zgodi, da bomo zaradi pomanjkanja elektrike morali resno varčevati. Kako konkretno? Bodo v nasprotnem primeru, če varčevanje ne bo zadostno, nujne redukcije? Kaj konkretno bi to pomenilo za ljudi?

V rubriki 24UR Inšpektor med drugim tudi o tem, kako so se na možnost večurnih redukcij pripravili stanovalci enega ob blokov v Cerknici.