Tudi z zaposlenimi je treba ravnati trajnostno

Eno najbolj trajnostnih podjetij pri nas je podjetje Donar, ki je tudi uradni zeleni ambasador Slovenije. Ne le, da so njihovi stoli in ostalo pohištvo iz neoporečnih materialov, pač pa za surovino uporabljajo odpadke. Te se v naravi razkrajajo več sto let, porabimo pa jih v nekaj minutah. Za ponovno uporabo v embalaži bi morale takoj v predelavo, odvržene v naravi ali na smetišču pa niso več uporabne. "Mi jo zrežemo, iz tega nastanejo kosmi in se naredi netkani material v obliki nečesa takega, kar lahko pogledamo in potem s posebnim principom termoformiranja, kakor mi rečemo, dobimo trd material, ki ga potem v več slojih brez kakršnega koli lepila lahko uporabimo v sloju," pojasnjuje Matej Feguš, solastnik in direktor podjetja.

To je velika inovacija in v tem so v Donarju vodilni v svetu. Da so zelo resni v svoji zavezanosti, kaže tudi to, da imajo vsi njihovi delovni stoli doživljenjsko garancijo na servisiranje. Zavezani so tudi k čim krajšim dobavnim verigam, prav tako pa merijo ogljični odtis oziroma prihranek slednjega pri vsakem izdelku, skrbijo tudi za dobrobit zaposlenih, že leta 2019 so na primer uvedli šesturni delovnik.

Trajnost namreč ni več le oznaka za okoljsko odgovornost, pač pa tudi družbeni in ekonomski vidik. Pri okolju gre za to, da moramo iz ekonomije izkoriščanja preiti v krožno ekonomijo in nato regeneracijsko ekonomijo. Se pravi, iz zgolj izkoriščenja virov v njihovo ponovno uporabo in nato v obnavljanje. Pri družbenem vidiku gre za zaposlene v podjetju, poslovne partnerje in kupce, stranke ter lokalne skupnosti. Kako lahko z vsemi temi skupnostmi znova bivamo v večjem sožitju. Ekonomski vidik pa je, kako lahko vračamo gospodarstvu, pravični menjalni tokovi, odpiranje novih delovnih mest in pomoč poslovnim partnerjem, pravi  strokovnjakinja za trajnost v korporacijah in strateško upravljanje Adriana Rejc Buhovac. 

Podjetja se enostavno morajo zavedati, da tudi najboljši trajnostni produkti ne bodo imeli ambasadorjev teh produktov, če zaposleni v podjetjih ne bodo zadovoljni, zato so prakse ravnanj z zaposlenimi tako pomemben vidik trajnosti. V vključujočem delovnem okolju se po študiji podjetja BetterUp iz lanskega leta poveča občutek pripadnosti in prek tega tudi do 50 odstotkov zmanjša verjetnost neželenih odhodov. Delovna uspešnost je v študiji porasla za 56 odstotkov, število dni bolniške pa je upadlo za 75 odstotkov. Tudi s strankami, kupci morajo podjetja sodelovati bolj dolgoročno, vzpostaviti zaupanje, ne pa gledati zgolj na kratkoročni zaslužek, tudi to je del trajnosti.

Nekaterim kupcem je najpomembnejša cena, a jih vse več gleda na trajnostni vidik

Če so osnovni postulati trajnosti manjša poraba vsega, tudi manj kupovanja vsega, bi pri trgovcih pričakovali odpor do tega. A temu ni tako, gre za zastarelo razmišljanje, potrdi generalni direktor Spar Slovenija David Kovačič. Nekaterim kupcem je najpomembnejša cena, vendar pa jih vse več gleda tudi na trajnostni vidik, ki se zlasti pri sadju in zelenjavi pozna tudi v samem okusu in kakovosti. Zato se tudi trgovcem splača. Tako dejansko tudi odločitve in navade posameznika vplivajo na večje spremembe, podjetja jih zaznavajo in se nanje odzivajo.

Tudi v družbi Lek so iz prakse ugotovili, da so pobude mladih sodelavcev zelo dobre, da jim lahko in morajo zaupati. Večina trajnostnih ukrepov pride od znotraj, od spodaj navzgor in že leta ugotavljajo, da se jim to dejansko splača. To ni več obremenitev za podjetja. "Sploh ne, to je del našega življenja, kjer vsi z veseljem doprinašamo in potem tudi opažamo, kako ti ukrepi konkretno doprinašajo k manjšemu vplivu na okolje, k boljšemu počutju v podjetju in podobno," pojasnjuje Gregor Makuc, direktor komuniciranja v družbi Lek.

Dandanes se uspešnost ne sme meriti več zgolj s čistim dobičkom, pa tudi če se – trajnost se splača. Vsak prihranek pri porabi vode je koristen za planet, podjetje in poslovni izid, vsak prihranek pri energiji prav tako. Ko ustvarite delovno okolje, v katerem se ljudje dobro počutijo, imate manj absentizma, ki je ena bolečih točk skritih stroškov dela. Poleg tega zaposleni vedo več, imajo več boljših idej, kot je zgolj njihovo opisano delo. Za spremembe celotnih sistemov ali zgolj posamezne proizvodnje, za končni cilj proizvodnje brez odpadkov je treba začeti tudi pri sebi, vsakodnevno.