Kakšne štipendije so na voljo dijakom in dijakinjam, študentom in študentkam? Kakšne štipendije podeljuje država? Kdo lahko zaprosi zanjo, kdo jo dobi? Je sistem pravičen? Res poskrbi tudi za najbolj revne? Kakšne so štipendije za nadarjene? Zoisova štipendija – so res izbrani pravi kriteriji in kako se te štipendije podeljujejo? Jo res dobijo vsi nadarjeni ali nekateri izpadejo in zakaj? Kaj pa kadrovske štipendije – koliko jih je še, kdo jih podeljuje? Ste vedeli, da mnoge kadrovske štipendije ostanejo nepodeljene? Zakaj? 

Novinarka Tina Kristan se je nekaj tednov ukvarjala s štipendijsko politiko v Sloveniji. Govorila je s študenti in dijaki, s pristojnimi institucijami in s strokovnjaki. Pregledala je podatke, številke, pogledala v zgodovino, upoštevala napake, ki so bile narejene v preteklosti. Torej: kakšno je stanje na področju štipendij danes?

Vsekakor vsem dijakom in študentom štipendija – katera koli že – zagotovo olajša šolanje. Kar nekaj stvari je na tem področju dobro urejenih, a vendar ima sistem štipendiranja pri nas tudi kar nekaj pomanjkljivosti. 

Prvič, državne štipendije so za najrevnejše prenizke. Država bi morala s štipendijami zagotoviti, da bi dijaki in študenti iz socialno najbolj ogroženih družin imeli res enake možnosti za šolanje kot drugi. Zdaj tega štipendije ne zagotavljajo. O tem pripoveduje tudi dr. Vesna Leskošek, ki opozarja prav na ta vidik pomanjkljivosti državnih štipendij.

Drugič, sistem izbire pri štipendijah za nadarjene potrebuje izboljšave. Pri izbiri otrok za Zoisove štipendije bi veljalo razmisliti o tem, da bi vključili več kriterijev in nadarjene tudi bolj aktivno iskali. Strokovnjaki zdaj opozarjajo, da nekateri nadarjeni lahko tudi izpadejo iz sistema oz. štipendije ne dobijo, ker da se še vedno bolj išče in nagrajuje pridnost kot nadarjenost.

In tretjič, ugotavlja 24UR Inšpektor, nekatere kadrovske štipendije, ki jih dajejo podjetja in tudi javne institucije, ostajajo nepodeljene.