Šport v času korone - čas je za ukrepanje

Vrhunski šport je ambasador Slovenije in Slovenci smo v športu po uspehih na velikih tekmovanjih glede na število prebivalcev med najboljšimi. V času koronakrize je slovenski šport na vseh ravneh utrpel ogromno finančno škodo - po prvih predvidevanjih in ocenah za najmanj 35 milijonov evrov, pojasnjujejo v Olimpijskem komiteju Slovenije -  osrednji športni organizaciji organiziranega športa. Registriranih športnikov - torej vseh, ki tekmujejo na uradnih tekmovanjih - je več kot 58 tisoč, znotraj tega je vrhunskih okoli 500. V športu je zaposlenih 21 tisoč ljudi - športniki, trenerji, funkcionarji, ponudniki športnih storitev. 5000 jih je na robu preživetja, pravijo v OKS. 

Predsednik OKS Bogdan Gabrovec pravi: "Prišlo je do stanja, ko se zavedamo, da je šport podhranjen.  Če bi si odgovorni, vse vlade doslej, prebrali nacionalni program o športu, ki velja od leta 2013 za 10 let, bi imeli danes veliko manj težav, ker bi se lahko določene aktivnosti, ki so tam napisane, izvajale tudi v času korone. Jaz se samo bojim, da ne bi v nadaljevanju te zgodbe, zdaj ko bomo delali program za novo 10-letno obdobje, da ne bo prišlo do delegiranih usmeritev, bog ne daj politično povezanih." 

Kakšne rešitve predlagajo in kaj o njih pravijo na resornem ministrstvu, kakšne rešitve pripravljajo oni ...

O posledicah koronakrize za šport in rešitveh smo vprašali tudi ekonomista dr. Igorja Ivaškovića. To so njegove poante, napovedi in možne rešitve:
- šport je vezan na gospodarstvo, zaradi padca BDP-ja se  bo zmanjšal obseg denarja v športu, številne športne organizacije pa bodo morale ravno zdaj investirati v infrastrukturo in organizacijske procese, da bodo lahko spet izvajale športne aktivnosti, ki jih bodo lahko obiskovali gledalci
- največjo škodo bomo utrpele tiste športne organizacije, ki so najbolj odvisne od sponzorjev iz najbolj prizadetih gospodarskih panog - denimo turizma
 - nekatere športne organizacije bodo šle v stečaj
  - finančno jo bodo najslabše odnesli tisti športniki, ki v karieri ne bodo zaslužili dovolj za vse življenje - to pomeni, da bodo nekateri mladi športniki pustili šport in ubrali drugo pot 
  - vrhunskemu športu naj država posredno pomaga z ukrepi za oživitev gospodarstva
  - za rekreativni šport so nujna vlaganja v infrastrukturo.

Za 24ur Inšpektor govori tudi legenda slovenskega nogometa Matjaž Kek. Tudi o razmisleku o enormno visokih zneskih nekaterih svetovnih in evropskih nogometnih megazvezd. Kakšen premislek bi bil potreben tu? V Inšpektorju nastopa tudi Maruša Mišmaš, atletinja, slovenska rekorderka v teku na 2000 metrov in 3000 metrov z zaprekami, ki naj bi prihodnje leto nastopila na svojih prvih olimpijskih igrah v Tokiu. Kako je epidemija vplivala na življenje in delo športnikov? O stanju v košarki in tem, kako je sedanje stanje prizadelo slovensko klubsko košarko, je s sogovorniki govorila novinarka Sanja Modrić.

Dr. Matej Tušak s Fakultete za šport v pogovoru z Majo Sodjo poudarja, da je epidemija koronavirusa trenutek, ko se vrednote spremenijo, ko začnemo gledati širše; da če kdaj, se je zdaj pokazalo, da sta gibanje in šport za celostni razvoj družbe nujna, če želimo ostati zdrava in moderna družba. In da bi morali iti v celosten premislek o tem, kako to doseči. Da je šport izjemno pomemben - šport na vseh ravneh in nivojih. Česa torej ne smemo spregledati? Na kaj država ne sme pozabiti? Kako in kakšni so njegovi poudarki?

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyu.