Sol – belo zlato ali tihi ubijalec

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je varen vnos soli v organizem 5 gramov dnevno. To je ena mala žlička. V Slovenije, po zadnjih podatkih, pa zaužijemo dvakrat toliko – dobrih 10 gramov. "S temi številkami se uvrščamo v evropsko povprečje, ki je med 9–12 grami na dan. Niti ena država na populacijski ravni še ni dosegla, da bi zaužili pet gramov dnevno," pojasnjuje Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ta priporočila v Sloveniji dosega le vsak deseti odrasli, od tega precej več žensk kot moških.

Sol kot ščepec modrosti

Nekoč privilegij kraljev in višjih slojev družbe. V starem Egiptu so z njo mumificirali mrtve. V Evropi so, da bi si zagotovili varnost pred spanjem, ščepec soli vrgli čez hišni prag, japonski sumo borci jo potresajo, da energijsko očistijo prostor.  Z njo so prerokovali in napovedovali usodo. Nenazadnje – zrno soli še danes velja kot sinonim za razum, modrost.

Naši predniki so jo uporabljali kot dragoceno menjalno sredstvo - rekli so ji kar belo zlato. Od latinske besede salarium – sol, tudi današnji angleški izraz salary – plača. Zato ne čudi, da so sol pridelovali  povsod, kjer je to bilo mogoče. Po vsem Sredozemlju, tudi v Sloveniji. 

"Včasih so bile soline v Luciji, kjer je danes marina, v Strunjanu, Izoli. Koper je imel svoje velike soline od današnje Semedela do Ankarana, Milje na italijanski strani pa Trst je imel troje solin," na zemljevidu, ki visi v Muzeju Solinarstvac, v opuščenem delu Sečoveljskih solin pokaže Flavio Bonin.

Sol so pridelovale družine – na območju današnjih solin jih je živelo približno 520. Štiri solinarske hiške so v muzeju obnovili.

Z manj soli, manj zelo pomembnega joda

Zaradi pomanjkanje joda je v prvi polovici prejšnjega stoletja imel vsak drug otrok povečano ščitnico oziroma golšo. Zato je država uvedla ukrep jodiranja soli, stopnjo jodiranja pa je pred 25 leti še dodatna povečala. "Ščitnica je ena zanimiva žleza, ker je povezana z okolje na način, da rabi jod. Ti ne moreš dobit iz telesa, ne moreš ga vdihnit. lahko ga pa dobiš s hrano. Če ga ni dovolj, potem se ščitnica prilagodi na ta način, da se malo poveča. In te ščitnice, ki so večje, se delajo mutacije, vozlički delajo, več je raka. Lahko pa je joda premalo za sintezo hormonov." To je zlasti pomembno za nosečnice in doječe matere, takrat so potrebe po jodu večje, pravi doktorica Simona Gaberšček s klinike za nuklearno medicino ljubljanskega kliničnega centra.  Če je joda v nosečnosti premalo "to vpliva na razvoj ploda in se lahko razvijejo duševne motnje, inteligenčni kvocient je nekoliko nižji, huda manj razvita in telesna razvitost, ki jo imenujemo kretenizem", pojasnjuje.

Jod lahko dobimo z morskimi ribami, morskimi sadeži, nekaterimi algami, vendar v Sloveniji te hrane ne pojemo veliko, zato je nujno potrebno, da kupujemo in uporabljamo jodirano sol. Na trgu pa je veliko tudi nejodirane, opozarja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. 

Zaradi povečanega krvnega tlaka ter bolezni srca in ožilja je glavno vodilo zdravnikov zmanjšati vnos soli. Vendar, manj soli v prehrani, na drugi strani, pomeni tudi manj joda v organizmu. Prav zato zdravniki stanje ščitnic v populaciji nenehno spremljajo, pojasnjuje Gaberšček, da se lahko ob kakršnikoli spremembi ustrezno odzovejo.

V rubriki 24ur Inšpektor smo tokrat pod drobnogled vzeli sol – njene zdravstvene učinke, pridelavo in predelavo ter se v zgodnjih jutranjih urah odpravili v Sečoveljske soline, ko so solinarji, po starem načinu, ročno, grabili sol.