Škocjanske jame so prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine. So pravi magnet za obiskovalce, v pokoronskem času je zanimanje še večje, zato se je spletna prodaja, ki omogoča tudi omejevanje obiska, izkazala kot zelo dobra rešitev za boljše upravljanje z obiskom. Gre za zaščiteno območje, zato z njim upravlja javni zavod, na prvo mesto pa postavljajo naravovarstvo, pravi Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Čeprav bi po nekaterih ocenah nosilna zmogljivost v Parku Škocjanske jame prenesla celo do pol milijona obiskovalcev na leto, so prišli do zaključka, da gre za ranljivo kraško podzemlje, ki ga je moč upravljati do narave prijazno in varno le z omejitvijo. Letos so imeli že več kot 61 tisoč obiskovalcev. Park Škocjanske jame zaposluje 25 ljudi ter še projektne in sezonske delavce, s projekti pa so v zadnjih letih pridobili okoli šest milijonov evrov za naravovarstvene in investicijske ukrepe v regiji.

Manjše jame se zaradi neurejenega statusa sploh ne morejo prijavljati na razpise, prepuščene so prostovoljstvu, društva zmanjšujejo dejavnosti, saj ne zmorejo, pada tudi obisk. In v večini jam bi si ga želeli več.

Le pol ure vožnje od Ljubljane proti Dolenjski leži Županova oziroma Taborska jama, ki je del podzemnega sveta dolenjskega Krasa. Med drugim naj bi nadomestila Postojnsko jamo, ko je slednja z Rapalsko mejo med prvo in drugo svetovno vojno skupaj z drugimi kraškimi jamami na Notranjskem pripadla Italiji. Županova jama je bila prvo večje odkritje takšne s kapniki bogate jame in so jo hitro uredili tudi za turistične oglede, pojasnjuje predsednik Turističnega in okoljskega društva Županova jama Damjan Viršek.

Trenutno imajo okrog 5000 obiskovalcev letno, želeli pa bi si jih več, pravi Viršek. Glede na infrastrukturo v jami in predvsem zaradi varovanja krhkega ekosistema v njej bi lahko sicer prenesli le dvakrat do trikrat več obiskovalcev, torej do 15 tisoč na leto.

Ena največjih turističnih jam na Štajerskem je jama Pekel, štiri kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini oziroma uro vožnje od Ljubljane. Z obiskom v jami so zadovoljni, pojasnjuje Martina Cakič, turistična vodnica in predsednica Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini, ni pa tolikšen, da bi ga morali omejevati. Letno jo obišče okoli 12.000 ljudi.

Najbolj znana turistična jama na svetu, Postojnska jama, je seveda najbolj obiskana. Obisk v prvih treh mesecih je bil letos za deset do 12 odstotkov višji od povprečja. Lani jo je obiskalo kar 826.000 ljudi. K temu prispeva lokacija, enostavna dostopnost, v jami ni niti ene stopnice, pa tudi marketing, pravi direktor jame Marjan Batagelj. Batagelj ob tem meni, da koncesija ni najboljša rešitev za vsako jamo, hkrati pa je treba urediti status društev, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri skrbi za jame in njihovi zaščiti.

Zakon o varstvu podzemnih jam predvideva, da bi jame imele formalnega ali koncesionarja ali skrbnika, vendar pa potrebna dopolnila že skoraj 20 let niso sprejeta oziroma urejena. Z ministrstva za naravne vire in prostor so nam na vprašanje o potrebnih dopolnilih odgovorili, da "je v teku postopek za ureditev skrbništva,  kot ga določa Zakon o varstvu podzemnih jam, in sicer je predvideno, da se po sprejemu odredbe o skrbništvu jam, ki je v tem času še v javni obravnavi, izvede javni razpis za pridobitev skrbnika".

Jama Vilenica je najstarejša turistična jama na svetu, prvi turisti so jo obiskali že leta 1633. Zanjo od leta 1962 skrbi Jamarsko društvo Sežana, ki opravlja vodenje ogledov jame, okolico in del jame pa občasno oddaja za literarne dogodke, poroke in podobno. Mnenja, ali je to v krhkem kraškem podzemlju smiselno, se delijo, pravi predsednik društva Jordan Guštin.

"Naše mnenje je, da je človek od nekdaj uporabljal jame, tudi prvo bivališče človeka so bile jame. Ko greš notri se sicer nekaj malega vedno spremeni, vendar ne vidimo razloga, da ne bi vsaj neke aktivnosti v jamah bile. Od tega je tudi neka širša korist, duhovna, finančna in tako naprej. Sam mislim, da je prav, da se nekaj jam tudi za to koristi, pazi pa se, da se jamo čim manj prizadene, onesnaži," pravi Guštin.

Slovenija je svetovna zibelka jamskega turizma, ampak slabih 400 let pozneje se zdi, kot da ne vemo natančno, kaj bi s tem naredili. Seveda, podzemni svet je treba zaščititi, vendar je tudi za turizem še kar nekaj prostora.