So taksiji prepoceni?

Pri zadnjem ocenjevanju taksijev, ki ga je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (Mipor), se je izkazalo, da je ponudba prevozov s taksiji v slovenskih mestih vse prej kot idealna, najslabše izkušnje so imeli s taksisti, ki na stranke čakajo pred izhodom iz letališča Jožeta Pučnika. To smo ugotovili tudi sami, ko smo za nocojšnji Inšpektor 24UR preverjali ponudbo taksi storitev.

Vsi naši sogovorniki pravijo, da je v izogib nevšečnostim za stranko najvarneje, da taksi pokliče po telefonu ali ga naroči preko aplikacije. To poudarja tudi Silvo Mikša iz City Taxija. "Če se karkoli zgodi, če imaš klicni center, na primer pri nas v City Taxiju, se pač pogleda, naša vozila po GPS-u so sledljiva, lahko pogledamo, kje se je peljal, koliko se je peljal, če se kaj izgubi, imaš eno varstvo, eno varnost."

Če kar tako iz ceste vzamete taksi, ni nobenega nadzora, lahko vas močno opeharijo in nikomur se v resnici ne morete pritožiti.

Hitro odzivnost klicnih centrov, dobro delovanje aplikacij, točnost napovedi časa prihoda in vožnjo po najbolj optimalni poti so pri večjih taksi službah v Sloveniji kot pozitivno ocenili tudi ocenjevalci inštituta Mipor. Po drugi strani so ocenjevalci Miporja doživeli vse – od vožnje skozi rdečo luč do telefoniranja brez prostoročne naprave, močno prehitre in slabo nadzorovane vožnje. Vse to je nujno prijaviti centrali.

Izven Ljubljane so razmere drugačne. V nekaterih krajih že imajo podružnice večjih taksi služb, ponekod pa sploh nimajo nobenega taksija. V Celju naj bi vladal pravi kaos, pred kamero ni želel nihče od tistih, ki se ukvarjajo s tem, na območni obrtno-podjetniški zbornici nam niso mogli posredovati nobenih podatkov, češ da v njihovem članstvu skorajda ni več taksistov. Najpogostejša tarifa v knežjem mestu je 5,60 evra do tri kilometre vožnje, plačilo s kartico pa praktično ni mogoče.

Na mestni občini so relativno zadovoljni s storitvijo, ki jo izvajajo taksi službe v Celju, pravi Miran Gaberšek z oddelka za okolje in prostor ter promet in dodaja, da jih je manj, njihove cene pa višje tudi zaradi izboljšanja javnega prometa.

Z letom 2019 je začel veljati občinski odlok o taksi službah, ki je uvedel vrsto novosti, med drugim tudi sorazmerno oprostitev plačila občinske takse za okolju prijaznejše taksije, taksije, ki lahko prevažajo invalide in tista taksi vozila, ki so grafično ustrezno opremljena. Taksa za uporabo taksi parkirišč sicer znaša 40 evrov na mesec.

V Ljubljani je mestna občina določila najvišjo tarifo za kilometer – evro in pol, najvišjo štartnino – 2 evra in najvišjo čakalno uro – 20 evrov. Omejitev tarife za vožnjo je sicer predvidena tudi v Celju, ampak jih v praksi še ne izvajajo.

V Zagrebu za Uber in Bolt, pri nas ne

Po drugi strani v Zagrebu deluje veliko taksi služb, tudi Uber in Bolt, tržišče je zelo odprto. S prihodom Uberja na Hrvaško leta 2015 se je trg taksi uslug močno liberaliziral in dereguliral, pojasnjuje Ivana Šimundić Vulin iz Eko taksija. Njihovo podjetje pa zaradi tega ni zmanjšalo obsega dela, pač pa ga je povečalo, razširili so se in zrasli kot podjetje. "Mi poslujemo že 13 let in nič se nam praktično ni bistveno spremenilo. Uberja se ni treba bati, se je pa treba prilagoditi tržišču."

Tako pravijo podjetja, vozniki Uberja in drugih podobnih platform pa so zaradi slabih delovnih pogojev septembra ustanovili svoj sindikat. V zadnjih mesecih so jim namreč podjetja, kot sta Uber in Bolt, znižala ceno prevozov celo do 40 odstotkov, poudarjajo. Zahtevali bodo med drugim uvedbo minimalne in maksimalne cene na kilometer ter boljše delovne pogoje, pravi glavni tajnik sindikata Visko Viculin. Platforme pa bodo po njegovem mnenju ostale prisotne na hrvaškem tržišču, upa pa, da pod drugačnimi pogoji.

Uberja pri nas ni. Leta 2021 je ministrstvo za infrastrukturo pod tedanjim ministrom Jernejem Vrtovcem pripravilo spremembe zakona, s katerimi so Uberju in sorodnim platformam odprli vrata, leto kasneje pa je po spremembi vlade državni zbor ta zakon odpravil. Nihče ni proti Uberju kot takem, smo pa proti spreminjanju zakonodaje, ki bi šla na roko njim, pravi predsednik sindikata taksistov Dejan Jefim. 

Cena taksi prevoza v Ljubljani je že tako nizka, da bi težko v začetku ponudil dramatično nižje cene. V tujih prestolnicah je klasičen taksi toliko dražji že v osnovi, da je Uber lahko dramatično cenejši. "Cela ta zgodba, da bo nekaj drugače, ko bo Uber prišel – ne bo, vse to v Sloveniji že imamo. Kar bo drugače bo to, da bodo te tri mesece zastonj vožnje, ki bodo potem zagotovo rezultirale v višjih cenah," dodaja Jefim.