Kdaj bomo končno dokončali avtocestni križ?

Ob manjšem naselju Podgorje v mestni občini Slovenj Gradec že kar nekaj časa brnijo gradbeni stroji. Iz tal rastejo oporne in podporne konstrukcije za dva viadukta, čez manjši potok Jenina stoji nov, slabih devet metrov dolg most. Severni del tretje razvojne osi, hitre ceste, ki bo Slovenj Gradec povezala s Šentrupertom, po letih razprav, obljub politike, dragih študij, spreminjanja trase in protestov prebivalcev savinjskih občin končno dobiva prve, stvarnejše obrise. Uroš Selan, vodja projekta severnega dela tretje razvojne osi, pojasnjuje, kaj je namen gradnje tega sklopa, imenovanega F-Jenina: "Ko bomo delali sklop E, bomo v bistvu ves material iz predora prek teh dveh viaduktov odvažali na deponijo."

Gre sicer zelo počasi. Na severnem delu, kjer so prvo lopato zasadili oktobra 2020, za zdaj torej potekajo pripravljalna dela na enem od dveh – več kot 31 kilometrov dolgih odsekih. Najzahtevnejše in tudi za gradbince najbolj mamljive konstrukcije šele prihajajo, pripoveduje Uroš Selan: "Najbolj zahteven sklop bo sklop, imenovan Velunje. To bo eden najbolj zahtevnih odsekov, kar se jih je v Sloveniji zgradilo. Govorimo o desetih viaduktih, dveh predorih."

Veliko počasneje gre na slabih 48 kilometrov dolgem južnem delu tretje razvojne osi, od Novega mesta proti Hrvaški. Petkilometrski del prvega odseka naj bi tam, čeprav je DARS pretekli teden zaradi pritožbe civilne iniciative ostal brez gradbenega dovoljenja, predvidoma začeli graditi šele prihodnje leto. Kdaj bo celotna trasa milijarde evrov vredne tretje razvojne osi končana, si z gotovostjo ne upa napovedati nihče.

Osnovna ideja slovenskega avtocestnega križa, ki bi povezal državo, se je porodila leta 1969 

Nastala je pod vodstvom tedanjega predsednika slovenskega izvršnega sveta Staneta Kavčiča. Pred natanko 50 leti je bil zgrajen prvi, 32 kilometrov dolg odsek Vrhnika–Postojna. V Cekinovem gradu so ob tej obletnici pripravili posebno razstavo z naslovom 'Slovenika, zares si čudovita!' Kot pripoveduje ena od avtoric razstave, višja kustosinja Irena Ribič, so avtocesto gradila podjetja iz vse Jugoslavije. Gradnja prvega avtocestnega odseka v državi je bila tedaj velika stvar, prava atrakcija. "To je bila takrat zelo zelo huda noviteta. V Gradbenem vestniku sva s kolegico celo zasledili zapise, ki so vabili ljudi na vodenja po tem novem odseku. V članku revije Tovariš se pojavijo tudi navodila, kako se cesta uporablja. Torej, da sta to dva enosmerna pasova, da ne bo nihče pripeljal nasproti, ne," razlaga.

A pospešeno se je gradnja avtocest v Sloveniji začela šele po osamosvojitvi. Kot pojasnjuje dr. Robert Rijavec s Prometno tehniškega inštituta ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, se je namreč politika tedaj odločila, da bomo gradili avtoceste. "Da bi se seveda neka regija oz. neko območje razvijalo, da ne bi propadlo. Zakaj potrebujemo ceste? Potrebujemo jih zato, da se ljudje ne bi intenzivno odseljevali in temu primerno živeli neko dobro življenje."

Sprva je bilo predvideno, da bomo zgradili 500 kilometrov avtocest za dve milijardi dolarjev. Kar je bilo – pojasnjuje Gregor Ficko, dolga leta zaposlen na Družbi za državne ceste – povsem nerealno: "Ko sem govoril z nekaterimi sodobniki, ki so sodelovali pri tem pisanju prvega programa, mi jih je velika večina povedala, da so bile že takrat prve ocene, da bi izgradnja avtocest v Sloveniji oz. dokončanje Kavčičevega koncepta stalo okrog štiri milijarde dolarjev. Vendar je bila to tako velika številka, da dejansko takrat niso upali iti s tem niti pred vlado in niti pred parlamentarce. Zato je bila v bistvu ta ocena znižana in so izhajali nekje iz povprečne vrednosti štiri do pet milijonov evrov po kilometru, kar je bila pa v bistvu povsem nerealna vrednost."

Izgradnja avtocest do leta 2012 je dejansko stala 5,8 milijarde dolarjev, pojasnjuje Ficko. A zakaj se je gradnja tako dražila? So na to vplivale tudi številne afere, sumi kartelnih dogovarjanj, višje cene gradbincev, dolgotrajna umeščanja tras v prostor? Smo torej slovenske avtoceste preplačali? Pa tudi: kakšne so slovenske avtoceste danes? Kdaj bodo zgrajeni odseki, ki jih čakamo že desetletja? 

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.