Se vam zdi 1200 evrov za jogi veliko?

V postelji preživimo tretjino življenja – oziroma bi ga morali, če želimo biti dolgoročno zdravi. Spanje je najučinkovitejši in prevečkrat pozabljen način uravnavanja telesnega in duševnega zdravja. "Spanje blagodejno vpliva na zdravje srca in ožilja, znižuje visok krvni tlak, vpliva na presnovo celic in na obnovo celic," pojasnjuje Brigita Zupančič Tisovec iz NIJZ. Vpliva na raven krvnega sladkorja in inzulina, s kakovostnim spancem je naš imunski sistem bolj odporen, zmanjšuje tveganje za nastanek rakastih obolenj, vpliva na spomin, miselne procese. "Zmanjša število simptomov pri nekaterih duševnih boleznih, kot sta na primer anksioznost ali pa depresija." 

Kljub temu pa večina veliko več pozornosti in denarja kot postelji nameni recimo avtomobilu, v katerem povprečno preživimo le pet odstotkov časa. Svetovalci in prodajalci v trgovinah s pohištvom so lahko v veliko pomoč, vendar pa moramo predvsem sami poznati sebe in vedeti, kaj potrebujemo. Podatki, ki so pomembni za izbor primernega ležišča, so višina, teža, tempo spanja oziroma koliko se premetavamo, položaj spanja, ki smo ga navajeni, ali nam je hitro vroče ali smo bolj zmrzljivi. Ležišče moramo obvezno preizkusiti. In sicer tako, da se nanj uležemo. 

Če se ponoči obrnemo nekje do desetkrat, je to še vse popolnoma normalno, če pa pride do tega, da se vrtimo bolj pogosto, dvajsetkrat in več na noč, nam pa to že pove, da nekaj ali z ležiščem ali z našim telesom ni v redu. 

Cene ležišč se v srednjem kakovostnem razredu gibljejo med 1000 in 1500 evri, na tržišču pa vzmetnice stanejo od 100 in vse do 5000 evrov, posamezni primerki lahko dosežejo celo ceno več deset tisoč evrov. Za približno osemsto evrov dobimo povsem spodobno ležišče. Največ kupcev v eni od trgovin s pohištvom za ležišče velikosti 160x200 odšteje približno 1200 evrov. 

Že dolgo pa ne velja več stara modrost, da je ob težavah s hrbtenico treba ležati na deski. Ključno je, da nam primerno podpre telo na pravih delih. Nekateri pravijo, da je letveno dno celo pomembnejše od vzmetnice same, pogosto nanj povsem pozabimo. Pravilen izbor in namestitev letvenega dna omogoči pravi izkoristek vzmetnice in optimizacijo njene trdote. 

Tudi vzglavnikov je na tržišču ogromno, pri tem pa moramo vedeti, kaj nam ustreza. Tako kot pri vzmetnicah tudi pri vzglavnikih ni absolutnega pravila, kaj in kako. 

Pri Slovencih je težava med drugim tudi v tem, da smo deloholiki in vse prevečkrat čas, ki bi moral biti rezerviran za spanje, porabimo za to, da opravimo vse, kar nam še ni uspelo čez dan, pojasnjuje Brigita Zupančič Tisovec. Poleg tega pa pogosto, namesto da bi se pred spanjem umirili, posežemo po telefonu, računalniku, televiziji, neprijetnih novicah. Čez dan ja, kakšno uro pred spanjem pa raje ne. 

Po priporočilih NIJZ naj bi otroci do 12. leta spali 9 ur ali več na dan, odrasli pa od 7 do 9 ur. Delež Slovencev, ki spijo skladno s priporočili, se nenehno znižuje in se je med letoma 2008 in 2020 znižal za štiri odstotke. V povprečju dovolj spi le tretjina Slovencev, dve tretjini jih spi manj kot 7 ur na noč. 

Na kakovost našega spanja vpliva telesna dejavnost čez dan, naša zavest, podzavest, izzivi, stres. Če kakšno noč spimo slabo, to ni nič posebnega, če se to ponavlja trikrat na teden tri mesece zapored, pa je čas, da poiščemo strokovno pomoč, v prvi vrsti pri osebnem zdravniku. Če smo zdravi, je za kakovostno spanje pomemben tudi prostor, kjer spimo. 

Zgolj draga postelja ne bo uredila našega spanca, daleč od tega, vendar pa ga lahko neprimerno ležišče pomembno poslabša. Zato je pomembno, da smo pozorni tudi na to. Ob tem pa ne pozabimo izklopiti elektronskih naprav in poskrbeti za higieno spanja. Večina nas mora namreč spati več in bolje. 

Celotna oddaja dostopna na VOYO.