Inšpektor

'Pri petih letih in pol smo slišali te čudežne besede, ki bi jih morali veliko prej'

Ljubljana, 15. 10. 2022 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

Petra Čertanc Mavsar

"Bilo je jutro v spalnici, kjer je odgrnil odejo in samo tako na glas rekel: mama! Ni minilo dve, tri ure in je rekel ata!" Besede, ki jih je Maja Damevska čakala predolgo, so prišle po dobrih štirih letih rednih logopedskih obravnav. Njen Filip, danes 7-letni prvošolec, ima motorično apraksijo, kombinacijo primanjkljajev in motenj, zaradi katere ni mogel spontano usvojiti govora. "To je takšna stiska, ki nastane pri staršu, ko ti povedo, da otrok mogoče nikoli ne bo govoril. Tiste slabe vesti, ali si v danem trenutku otroku pomagal z vsem svojim jazom in ga peljal tja, kamor je bilo potrebno. Ko si tako nemočen v sistemu, kjer nimaš logopedov, kjer nimaš strokovne pomoči, si zelo užaloščen." Zato so se obrnili na zasebnike. V borbi za kontinuirano obravnavo, ki je v javnem zdravstvu niso mogli dobiti, pravi, so ostali prepuščeni samim sebi.

'Vsak tretji otrok potrebuje logopedsko obravnavo'

Vrtčevska skupina v Domžalah. Ob našem prihodu vzgojiteljica otrokom bere pravljico, ki spodbuja vaje za posamezne glasove, ki otrokom delajo največ preglavic. So eden redkih vrtcev, ki se lahko pohvalijo z logopedinjo v svojih vrstah. Otroci, ki potrebujejo spodbudo pri artikulaciji ali veliko vaje zaradi slabšega in zapoznelega govora, to lahko počnejo v igralnici, med igračami, v znanem, vsakdanjem okolju.

Vendar je artikulacija najmanj, kar skrbi logopede. Vse več je težjih govorno jezikovnih motenj. Smo vse hitreje govoreči in vse hitreje misleči, opozarjajo strokovnjaki, tehnologija pa je vplivala tudi na komunikacijo. Le-te je vse manj.

Dve leti za prvi obisk logopeda

Logopedov ni, čakalne dobe so zelo dolge. Tudi do dve leti. Maja Kovačič, logopedinja s 37-letnimi izkušnjami, ki dela v Zdravstvenem domu Ljubljana, opozarja, da je to za otroke s težjimi motnjami v govoru zelo predolgo: "Otrok pri letu in pol, dveh, ki ne govori in pride na vrsto pri štirih, to pomeni, da smo pri tem otroku zamudili obdobje, ko bi lahko največ naredili."

Tudi zasebni logoped Benjamin Vogrič opozarja, da se "govorne težave zelo hitro avtomatizirajo in starejši ko je otrok, več časa potrebujemo, da se te govorne vzorce spreminja".

V Sloveniji imamo le nekaj čez 200 logopedov, od tega 131 v javnem zdravstvu. Medtem ko ima Francija skoraj 40 logopedov na 100.000 prebivalcev, Nizozemska skoraj 37, Nemčija 23, Italija 21, jih Slovenija nima niti osem.

Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor, ob tem opozarja, da se je v manj kot desetih letih število vključenih otrok v njihov zavod potrojilo.

Logopedov je v Sloveniji premalo. FOTO: Shutterstock

Logoped za odrasle le v Mariboru in Ljubljani

"Lahko si predstavljate, da se sredi noči zbudite sredi Pekinga, ne razumete, kaj vam nekdo govori, vas nihče ne razume, ne znate ničesar prebrati, ničesar napisati. Čez noč si zgubljen," klinična logopedinja Mateja Drljepan pojasnjuje, kako se počutijo odrasli, ki po možganski kapi, poškodbi glave ali drugem nevrološkem obolenju izgubijo govor. Ko so hospitalizirani, so logopedske obravnave vsakodnevne, težava pa nastane, ko se rehabilitacija konča. "Noben logoped v zdravstvenem domu ne dela z odraslimi osebami, razen v mariborskem centru za sluh in govor. Drugod so prepuščeni sami sebi." To pa je za marsikaterega bolnika predaleč. Gre za kronično bolne ljudi, ki jim enourna obravnava v Ljubljani ali Mariboru lahko vzame ves dan.

Ekipa 24UR Inšpektor je preverjala, kaj naredi država, da bi zagotovila večje število logopedov in s tem zmanjšala pritisk na čakalne dobe. Koliko je razpisanih mest na fakultetah? Na razpise za delovno mesto za logopeda se ne javlja nihče, saj jih ni na trgu, sistem pa jih krvavo potrebuje.