'Preprodajajo prav tukaj pred ministrstvom, vsi iz pisarn to gledajo'

Središče Ljubljane je polno odvrženih narkomanskih igel, preprodajalcev in uporabnikov, ki si prepovedano drogo injicirajo pod mostovi, v parkih, na ulicah, in to sredi belega dne. Pod Tromostovjem, Zmajskim mostom, ob Ljubljanici. 

V rubriki 24UR Inšpektor v oddaji 24UR so vidni pretresljivi posnetki, ki jih je snemalec Edi Sep snemal dober mesec. Ob tem pa novinarka Petra Čertanc Mavsar ugotavlja, da težav z odvrženimi iglami in uporabniki drog na javnih površinah nima le Ljubljana. Dnevni center, kamor se lahko uporabniki drog zatečejo po pomoč, pogovor in obrok, bi potrebovalo marsikatero slovensko mesto. O varni sobi, ki bi zmanjšala količino potencialno okuženega pribora na javnih površinah in preprečila marsikatero smrt zaradi predoziranj, se govori že leta. A težave se ne rešujejo, ravno nasprotno – epidemija jih je samo še povečala. 

Bivakirajo pred DRI in ministrstvom 

Uporabnik, ki je na sceni že 21 let, pojasni ozadje uživanja prepovedanih drog. "Cena heroina je od lani, ko se je začela korona, padla. Na dan potrebujem najmanj od 10 do 50 evrov."

Vrtinec, ki te potegne na dno, je močan, pripoveduje. In splavati na površje je izjemno težko. "Začneš z alkoholom, kasneje s travo, potem se stopnjuje s heroinom, kokainom, speedom, ekstazijem. Najdlje sem uporabljal heroin, največ sem kadil, potem sem prešel na iglo. Ko enkrat prideš na kokain, ne gre več kar tako – danes bom nehal. Psihična odvisnost je hujša od fizične."

V neposredni bližini zdravstvenega doma na Metelkovi, kjer je tudi metadonska ambulanta, pred sedežem DRI, na drugi strani iste stavbe pa je ministrstvo za izobraževanje, kjer sedijo vladni predstavniki, so si "dom" z blazinami naredili brezdomni uživalci drog. Stanovalci so obupani, otroci se jih bojijo. Opozorila ne zaležejo. Stanovalka Biljana Lukič pripoveduje: "Tu en človek zunaj živi že več kot eno leto. Ljudje ne morejo tako živeti, v vse slabšem stanju so. Nekdo mora ta problem rešiti." Drogirajo se pred bližnjo trgovino, na ploščadi, na očeh stanovalcev in mimoidočih. "Preprodajajo, prav tukaj pred ministrstvom. Vsi iz pisarn to gledajo."

Ljubljanski podžupan Dejan Crnek, pojasnjuje, da je programov pomoči brezdomcem in uživalcem drog na voljo dovolj, a tisti, ki se odločijo, da bodo živeli na ulici, imajo vso svobodo, da se tam tudi zadržujejo."Naši brezdomni in tudi uživalci, dokler ne naredijo nekega prekrška, se tam lahko zadržujejo. Nimamo nobenega zakona, niti odloka, ki bi prepovedal zbiranje oziroma nahajanje na javnih površinah. Kaznovanje teh ljudi pa je, lahko rečem, strel v prazno, ker nimajo niti financ."

Policija prekrške in kazniva dejanja sicer sankcionira, so nam odgovorili, vendar težava še vedno ostaja. 

Najdostopnejša in najpogostejša droga je konoplja

V Sloveniji je med osem in dvanajst tisoč aktivnih uživalcev prepovedanih drog. Prevladujejo moški. Najdostopnejša in najpogostejša droga je konoplja, več kot četrtina ljudi, starih od 15 do 24 let, je dejala, da so jo že poskusili. Aktivni uporabniki drog poročajo, da so konopljo prvič uporabili pri 17. letih, heroin pri 23., kokain, tudi zato, ker je precej dražji, pa pri 38. letih. 

A raziskava o stimulativnih drogah v odpadnih vodah je pokazala precej drugačno sliko, pojasni Mateja Jandl z NIJZ: "Zaznali smo, da je v vseh večjih mestih prisotnega veliko kokaina, predvsem v Kopru in Ljubljani, pa tudi amfetamina in ekstazija."

Le vsak deseti uporabnik bo abstinenco dosegel po prvem zdravljenju

Sistem pomoči pa je večplasten. Za aktivne uporabnike drog, ki se ne zdravijo, skrbijo tako imenovani nizkopražni programi oziroma programi za zmanjševanje škode. To so  dnevni centri, terensko delo, svetovanje, informiranje o varnejši uporabi drog ter razdeljevanje osnovnih potrebščin in sterilnega pribora. 

Po vsej državi pa imamo mrežo 21 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Tam skrbijo predvsem za tako imenovano substitucijsko zdravljenje, največkrat je to metadonska terapija, v katero je vključenih skoraj 4000 pacientov.

Visokopražni programi pa vključujejo detoksikacijo, bolnišnično zdravljenje, komune in terapevtske skupnosti. Ta proces je za uporabnike najzahtevnejši, vanj je vključenih manj kot 200 pacientov. A le vsak deseti uporabnik bo abstinenco dosegel po prvem zdravljenju, pojasni dr. Andrej Kastelic, predstojnik za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. "Tretjini se uspe stabilizirati – ne govorimo o zdravljenju, ker je pri ljudeh, ki so bili odvisni, možnost, da bodo spet razvili bolezen, večja. Potem imamo tretjino tistih, ki so nekaj časa v redu, nato pride do recidiva, pa se spet stabilizirajo. Okoli 40 odstotkov uporabnikov pa dolgotrajne stabilizacije ne doseže."

Tisti, ki so droge začeli uporabljati v adolescenci, pojasni, se morajo po zdravljenju na novo učiti opravljanja osnovnih življenjskih nalog, saj kot odrasli nikoli niso živeli brez drog. Vzpostavljanje abstinence je zato le prvi korak v dolgotrajnem zdravljenju. Jandlova iz NIJZ opozarja: "Žal že nekaj let opažamo, da se število tistih, ki iščejo pomoč, manjša, medtem ko se število uporabnikov veča."

Število umrlih zaradi predoziranja v Sloveniji vsako leto skokovito narašča. Z več kot 70 smrtno predoziranimi v enem letu se uvrščamo v sam vrh evropskih držav. Kako odvisnikom pomaga Stigma, na kaj opozarja, tudi o varni sobi, ki že leta ostaja zgolj ideja oziroma igra pingponga med ministrstvom za zdravje in ljubljansko mestno občino, pa tudi, koliko odvrženih igel pobere Snaga na leto, kje in kako pogosto?

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.