Predlog nepremičninskega davka – všečna kazen za najbogatejše?

Kaj bo torej z napovedanim nepremičninskim davkom? Ga bo doletela takšna usoda kot podobne predloge pred leti? Kaj konkretno bi tak davek pomenil za lastnike več stanovanj, najemnike, sobodajalce in občine? O tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.

Ljubljana, Gorenjska in Obala. To so deli države, kjer se najbolj neposredno kažejo vse anomalije nepremičninskega trga. Stanovanj primanjkuje, prodajne cene in najemnine rastejo, leto za letom padajo rekordi. V prestolnici je treba za najem stanovanja, pripoveduje Dušan Lazar, direktor nepremičninske franšize Century21 Slovenija, odšteti vsaj 500 evrov. "Tolikšne so najemnine za najmanjše garsonjere, povprečne garsonjere so 600 evrov, enosobna stanovanja okoli 750, 800, dvoinpolsobna gredo že do 1000 evrov. Malo večja, malo boljša stanovanja na boljših lokacijah pa so v povprečju tudi tam do 1500 evrov na mesec."

Vse višje so tudi prodajne cene. Leta 2023 je najdražje stanovanje v prestolnici preseglo tri milijone evrov. Lani so novo stanovanje v središču mesta prodali za več kot dva milijona evrov, rabljeno v Rožni dolini za dober milijon in pol evrov.

Takoj za Ljubljano je Obala. V Kopru so cene stanovanj samo leta 2023 zrasle za slabo desetino, v zadnjih petih letih za več kot polovico. Razlog: stanovanj je premalo, pojasnjuje koprski župan Aleš Bržan. "Po zadnji raziskavi par let nazaj je bilo 2800 stanovanjskih enot premalo v naši občini. To skušamo rešiti z dodatno gradnjo, s sprejemanjem prostorskega načrta, vendar to še zdaleč ne bo dovolj."

S pomanjkanjem dostopnih stanovanj in visokimi cenami se ubadajo tudi na Gorenjskem. V Kranjski Gori in na Bledu so cene nepremičnin v zadnjih petih letih zrasle za več kot 80 odstotkov. Novogradenj je medtem le peščica, je jasen direktor nepremičninske agencije Makler Bled Borut Kordež. "V zadnjih treh, štirih letih so se zgradile tri, štiri stavbe s stanovanji, tako da se je povpraševanje po teh stanovanjskih enotah nesorazmerno povečalo. Rabljena stanovanja dosegajo izredno visoke cene, tudi do 4000 evrov po kvadratnem metru." Nič drugače ni na najemnem trgu, pojasnjuje Kordež. "Primer je takšen: če damo oglas za najemno stanovanje, je lahko v treh, štirih urah tudi 40, 50 klicev."

 Da bi uredila stanje na nepremičninskem trgu, obenem pa razbremenila delo, je vlada napovedala obdavčitev stanovanjskih nepremičnin. Nepremičnina, v kateri lastnik živi, ne bi bila obdavčena. Druga in vse naslednje pa z 1,45 odstotka posplošene vrednosti Gursa. Skoraj 750 tisoč fizičnih oseb, ki imajo v lasti eno stanovanje ali hišo, davka – če v njej živijo – torej ne bi plačalo. Bi ga pa dobrih 170 tisoč lastnikov dveh ali več nepremičnin. Gre za všečen predlog, je prepričan ekonomist dr. Sašo Polanec. "Ker je večina ljudi neprizadeta s tem davkom. In s tega vidika je politično oportun, ker bo verjetno manj opozicije, kot če bi obdavčili nepremičnine po celotni populaciji. Potem bi naleteli na bistveno večji politični odpor in po mojem mnenju bi tak davek padel že apriori, kot je padel že večkrat v preteklosti."

Na vladi sicer računajo, da bi davek lastnike več stanovanjskih nepremičnin spodbudil, da jih bodisi prodajo bodisi dolgoročno oddajo in si tako znesek davka znižajo za četrtino uradno pobranih najemnin. Tako bi se, so prepričani na finančnem ministrstvu, povečala ponudba najemnih stanovanj, omejil črni trg, cene pa bi se stabilizirale. A kot pojasnjuje Maša Hawlina, sociologinja z Inštituta za študije stanovanj in prostora, bi se verjetno zgodilo ravno nasprotno. "Tukaj je nevarnost, da bi se ta davek prevalil v višje najemnine za najemnike, ki že tako pogosto težko pokrivajo trenutne najemnine. In v resnici nimajo trenutno nobenega mehanizma, da bi to preprečili ali skušali nekako zamejiti. Če je cena takšnega ukrepa to, da se potem prevali večja bremena na tiste, ki so na stanovanjskem trgu v resnici najbolj ranljivi, je to slab ukrep."

Po drugi strani je težava, da nihče ne ve natančno, koliko stanovanj in hiš v Sloveniji je praznih in v kakšnem stanju so. Ocene so sicer, da jih je samo v Mariboru skoraj 6000, v Ljubljani več kot 11.000. "To je 11.000 stanovanj, ki bi bistveno boljšo funkcijo tako lastnikom kot vsej družbi izpolnjevala tako, da bi v njih nekdo živel," je jasen arhitekt dr. Miloš Kosec. "Ni pomembno, ali gre za lastniško ali najemniško stanovanje. Samo da stanovanja izpolnjujejo svojo primarno nalogo, to pa je, da so nekomu dom." A hkrati ob pretresanju predloga izhodišč dodaja: "Davek, ki predvideva preveč izjem, je v nevarnosti, da bo postal samo všečna kazen za najbogatejše, ki pa se ji bodo najbogatejši z lahkoto izognili."

Zaradi predloga izhodišč so sicer na nogah tudi v Združenju sobodajalcev. Ob napovedanem nepremičninskem davku jih skrbi z novim zakonom o gostinstvu predvidena omejitev kratkoročnega turističnega oddajanja. Zakaj pa svojih stanovanj ne morejo oddajati dolgoročno? Kaj bi torej storili? Zakaj so glas dvignile občine? Celoten prispevek je na voljo v galeriji Voyo.