Odpravili smo se v Ljubno, kjer so januarja začeli graditi nove hiše, nove domove za tiste, ki so v avgustovskih poplavah izgubili vse. Nov dom bosta kmalu dočakala Helena Lipovd in njen mož, zraven pa njun sin Tadej s svojo družino. Takšne travme, ko izgubiš dom, kjer si živel 45 let, ne pozabiš nikoli. "Smo gledali, ko je dve hiši odneslo, našo pa je zasulo, korenine od dreves so bile zunaj. Plaz je čez hišo teku, čez okno. V 15 minutah je bilo vsega konec." Nov dom gradijo na lokaciji, kjer so varni pred poplavami in plazovi. "Komaj čakamo, da bomo imeli nove domove."
Po besedah državnega sekretarja in vodje Službe za obnovo Boštjana Šefica s selitvijo ljudi na varnejša območja zagotavljamo večjo odpornost v primeru hujših dogodkov. "Ne bodo vsakih nekaj let vedno znova poplavljeni in trepetali, ali bodo objekti zdržali ali ne." Na seznamu za rušitev je 328 hiš, dve je država že porušila, letos jih bo še 40. Za odškodnine smo izplačali dobrih 45 milijonov za 152 objektov.
Po več kot letu in pol bolj varni?
Za interventne in izredne ukrepe na vodotokih smo petim koncesionarjem plačali 172 milijonov. Lani smo za sanacijo v samo treh mesecih plačali 63 milijonov, letos bomo 110 milijonov. Smo po več kot letu in pol in izplačanih milijonih dejansko bolj varni pred novimi poplavami? Ali ponavljamo slabe prakse iz preteklosti?
Da z betoniranjem škodujemo rekam, ker jih omejujemo, onemogočamo jim, da ustvarjajo okljuke, kar je zanje ključen proces, opozarja biologinja dr. Polona Pengal z zavoda Revivo. "Reke sploh uničujemo, z vsemi posegi, ki jih delamo, s pregradami prečnimi, zavarovanjem brežin." Pozabimo na kamnite zložbe, škarpe, izpostavlja upokojeni profesor dr. Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete. "Se da tudi drugače, poznamo postopke. Samo niso aktualni, ker na nek način morda ne prinašajo vsaj za nekatere določenega dobička."
Visoke zaslužke beležijo koncesionarji s posli z direkcijo za vode, kažejo podatki direkcije za vode. Če seštejemo: pet koncesionarjev skupaj je od leta 2023 za vzdrževanje, intervencije, izredne ukrepe in sanacijo na vodotokih zaslužilo 277 milijonov evrov.
V prihodnje se bo v vodotoke steklo več denarja – za vzdrževanje letos dobrih 51 milijonov, plus 107 milijonov za investicije. Prejšnji sistem je bil boljši, ker so bili za to usposobljeni kadri, ki so reke boljše poznali, meni dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete. "Mnogo bolje kot zdaj, ko se s prostorom ukvarjajo občine, nekatere tudi na lastno pest in nekateri koncesionarji, ki vidijo predvsem zaslužek v tem."
Je velik problem okoljska korupcija?
"Okoljska korupcija danes obstaja, kakšna je pri nas, ne vem. Vključuje naprej neznanje, odločitve, potem izvedbo in tisto klasično korupcijo, dogovarjanja med akterji in partnerji. Zakaj bi bili mi imuni, če vemo, da je povsod v Evropi, v bolj razvitih demokracijah, to prisotno," izpostavlja dr. Toman.
Na računu sklada za obnovo, s katerim bomo financirali obnovo, je 522 milijonov evrov. 31 milijonov je bilo že izplačanih za gradnjo in intervencije na cestah in železnicah, za odstranitev objektov. 515 milijonov bo letos med drugim porabljenih za lokalno infrastrukturo, sanacijo vodotokov, obnovo kulturne dediščine, za odškodnine, pomoč gospodarstvu.
Se denar za obnovo transparentno porablja? Predvsem pa: še vedno ignoriramo opozorila strokovnjakov? Odgovori danes ob 19.00 v 24UR Inšpektor.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.