Podnebne spremembe: katastrofa našega časa

Klimatski modeli kažejo, da bodo ekstremne padavine, pri katerih bo v kratkem času padla velika količina dežja vse pogostejše. "Zelo zgovoren je podatek, da je za vsako stopinjo rasti globalne povprečne temperature, pogostost ekstremnih padavin dvakrat višja," pravi Žiga Zaplotnik, podoktorski raziskovalec meteorologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Dolžina in jakost vročinskih valov se bosta povečali. Na Agenciji za okolje temperature spremljajo že 60 let, dviganje pa zdaj opažajo že v vseh letnih časih. Število dni s snežno odejo se bo, po zmerno optimističnem scenariju, do konca stoletja skoraj prepolovilo. 

"Od 60. let naprej se ozračje v Sloveniji ogreva. Od sredine 80. let je precej opazno, s hitrostjo 0,4 stopinje na desetletje. Torej se je v obdobju od pet do šest desetletjih pri nas ogrelo za približno dve stopinji," pa razsežnosti podnebnih sprememb povzema Renato Bertalanič z Agencije za okolje.

Slovenija se segreva skoraj dvakrat hitreje od globalnega povprečja, trend pa ni nič kaj obetaven.

Vse to se odraža na raznovrstnosti živalskih in rastlinskih vrst. Ptice selivke se v toplejše kraje vračajo, ko je številčnost žuželk, s katerimi hranijo svoje mladiče, že v upadu. Na preizkušnji je kmetijstvo in gozdarstvo. Zaradi pogostih ujm izgubljamo gozdove, zaradi suš in pozeb se kmetje vse pogosteje soočajo z upadom pridelka. 

Ukrepati je treba takoj – še to desetletje

Razsežnosti podnebnih sprememb so vseobsegajoče. Ljudje smo v zadnjih 170 letih koncentracijo ogljikovega dioksida dvignili za 48 odstotkov v primerjavi s predindustrijsko dobo. Sežigamo vse več fosilnih goriv, ki sproščajo ogljikov dioksid, da lahko z energijo napajamo domove, industrijo, promet. Vse več nas je – svetovna populacija bo kmalu dosegla številko osmih milijard. "V Sloveniji največ emisij toplogrednih plinov izpustimo zaradi prometa. To je tudi edini sektor v katerem emisije rastejo in načrti vlade do leta 2030 še vedno predvidevajo rast emisij z naslova prometa v primerjavi z letom 2005. Razloge gre iskat v desetletju zapostavljanja javnega potniškega prometa, po drugi strani prepočasi uvajamo alternative vire energije v prometu", pravi Katjuša Šavc iz okoljskega društva Fokus.

Naš planet je za dobro stopinjo toplejši kot v času pred industrijsko dobo. Cilj, ki ga zasledujemo in bi še omogočal obvladljivo soočanje s podnebno krizo, je 1,5 stopinje do konca tega stoletja. A težava je, da se cilju približujemo hitreje, kot pričakovano. Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe napoveduje, da bodo tam že leta 2030 – torej v času našega življenja. 

Kakšno prihodnost želimo? 

Prihodnjo nedeljo se bodo v Glasgowu na težko pričakovani podnebni konferenc zbrali predstavniki in odločevalci skoraj 200 svetovnih držav.  Globalno segrevanje je ušlo izpod nadzora, opozarjajo v zaskrbljujočem podnebnem poročilu Združenih narodov, zato bodo morali biti cilji, ki jih bodo zastavili, pogumni. 

Države bi morale do leta 2030, če želijo izpolniti cilj segrevanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, izpuste znižati za polovico, leta 2050 pa bi morali biti ničelni.  A podatki, zbrani do julija, kažejo, da bi po sedanjih zavezah 113 držav doslej emisije iz leta 2010 do leta 2030 znižalo le za 12 odstotkov.