Po kakšnih cestah vozimo?

V Sloveniji imamo izredno gosto cestno omrežje - obsega skoraj 39 tisoč kilometrov. Od tega je dobrih 600 kilometrov avtocest in hitrih cest - z njimi upravlja DARS, slabih 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest - za njih skrbi direkcija za ceste. Ostale ceste so občinske. Ceste pa so v zadnjem desetletju tudi vse bolj obremenjene. Samo na vpadnicah v  Ljubljano je dnevno 11 tisoč vozil več kot pred desetimi leti. 

"Mi imamo drugo najbolj gosto cestno omrežje - tako na kvadraturo kot na prebivalca. Slovenija je cestarska država, so pa stroški vzdrževanja tega omrežja izjemno visoki," pravi Gregor Ficko, inženir gradbeništva, nekdanji šef direkcije za ceste, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja aktivno sodeloval pri nacionalnem programu izgradnje avtocest, danes pa je direktor zbornice gradbeništva. 

Evropsko primerljivo in neodvisno ocenjevanje cest - EuroRab - v Sloveniji izvajajo že od leta 2008. Na AMZS ceste s posebej opremljenim vozilom najprej posnamejo, potem posneto analizirajo. Uporabljajo tri kamere, dve v smeri vožnje, eno v smeri nasproti vožnje. "Potem te posnetke odvrednotimo.  Vrednotimo približno 45 parametrov. Vse, kar je na cesti ali ob cesti ... Tudi kakovost vozišča, oprijem ..." Najboljša ocena, ki jo cesta lahko dobi, je pet zvezdic. Veliko naših cest pa je slabo ocenjenih, pojasni generalni sekretar AMZS, Jure Kostanjšek. "50 do 60 odstotkov cest je slabo ocenjenih. Dobijo le eno ali dve zvezdici, kar je premalo. Standard bi moral biti tri zvezdice ali več. To pa zato, ker imamo mi ogromno klasičnih dvopasovnih cest, tam pa  je velika prisotnost nevarnosti čelnega trčenja." 

Slovenske avtoceste so primerljive s tistimi, ki jih imajo države srednje Evrope, pravi Ficko. So varne, vzdržujemo jih redno, imamo pa projekte, ki na uresničitev vseeno čakajo predolgo. "Ne zaradi tega, ker bi rada gradila zaradi gradbincev, kot se to radi govori, temveč zato, ker so del navezave na evropske koridorje. Odsek ceste, ki nam verjetno ni v ponos, pa bi moral biti zgrajen, je med Postojno in Jelšanami. Današnja državna cesta je bila zgrajena v času Mussolinijeva Italije; kljub temu, da je cesta solidno vzdrževana, ne ustreza več sodobnim pogojem prometa."

Če so naše avtoceste razmeroma dobre in varne, pa je na glavnih in regionalnih cestah slika drugačna. Od skoraj 6000 kilometrov teh cest v Sloveniji jih je več kot polovica v spodnjem kakovostnem razredu. Tudi naša kamera je posnela praktično vse vrste poškodb - od udarnih jam do razpok vseh vrst, od kolesnic  do poškodb robov vozišča. Prav tako nevzdrževane ceste, obrabljeno vozišče, luknje ... velikokrat vidimo na občinskih cestah - te so najštevilnejše, potekajo skozi  večja in manjša mesta, kraje, vasi. Novinarka Petra Čertanc Mavsar v Inšpektorju govori tudi o teh cestah, po katerih se vozimo. 

Kako pa je na promet, na ceste in obnove vplivala epidemija koronavirusa? Ter kako je z vzdrževalnimi deli?  Kateri odseki so najbolj nevarni? Kakšne vse so najpogostejše težave glede uničenih, razpokanih, nevarnih cest? In kje so rešitve? Tudi o tem, kakšna bi morala biti prihodnost na slovenskih cestah, pa kako sočasno izboljševati tudi javni promet; brez tega seveda ne bo šlo.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.