Pica že dolgo ni več hrana revežev. Če je nekoč veljala za bolj poceni jed, se njena cena danes enači s cenjenim kosom mesa. Pripraviti okusno in lahko prebavljivo pico je danes standard, ki ga zahtevajo tudi potrošniki.
Za neapeljsko pizzo oziroma napoletano, kot ji rečejo, veljajo zelo stroga pravila. "Peče se 60 do 90 sekund na najmanj 400 stopinjah Celzija," pojasni Fabio Caruso, vodja picopekov v eni od ljubljanskih picerij. "Rob mora imeti od enega do dveh centimetrov in mora biti puhasta z veliko zraka." Prav tako je za takšno pico značilno, da je po pečenju zlatorumene barve z značilnim pikčastim vzorcem.
'Picopeki kot zlatarji'
Na trgu vlada veliko pomanjkanje picopekov. Od njihovega znanja in izkušenj je odvisna tudi poslovna uspešnost gostinskega lokala. Pri nas pa so picopeki večinoma samouki. "Učimo se drug od drugega. Zelo malokrat kakšen šef tvega in pošlje zaposlenega na izobraževanje v Italijo. Tam je 50 do 60 šol," pravi Aleš Rekar, predsednik sekcije picopekov Slovenije.
"Mi jih izobrazimo sami, jih vpeljemo v naš način dela, v naše recepture," pojasnjuje Barbara Zimic, solastnica picerije. Odliv kadra je velik, tisti, ki želi zadržati dobrega picopeka, ga mora tudi dobro plačati. "Res je, da se dela ob vikendih, ampak plačo imaš skoraj kot doktor," nadaljuje Rekar.
Že dobrih šest let imamo v Sloveniji nacionalno poklicno kvalifikacijo za picopeke, a je do zdaj ni končal še nihče. Zaradi pomanjkanja kadra je bolj kot uraden naziv pomembno znanje. In tega večina ne pridobi v šoli, temveč na tečajih zunaj Slovenije.
Ekipa 24ur Inšpektor je obiskala picerijo z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in širše. Poglobili smo se v vrste mok, recepture in peči. Dobro pico lahko speče vsak, le da poleg sestavin potrebujemo tudi veliko potrpljenja.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.