Novinarka Alenka Marovt se je o lažeh, lažnih novicah, politiki, medijih, družbenih medijih, prihodnosti medijev, tehnologiji, psihologiji, zgodovinskem kontekstu lažnih novic pogovarjala med drugim z Jenni Sargent, generalno direktorico First Drafta, ki je tudi motor projekta Cross Check, v katerem je moči združilo kar 37 francoskih medijev pred predsedniškimi volitvami, (zdaj tudi prva iniciatorka Cross Check Europe, kjer bodo sodelovali številni evropski mediji) in Angie Drobnič Holan iz ameriškega projekta PolitiFact, ki je bil nagrajen s Pulitzerjevo nagrado. Za 24UR Inšpektor govorita o pomenu prepoznavanja lažnih informacij, zavajanj, laži ... Zakaj je to pomembno za javnost? Kakšna je prihodnost informiranosti javnosti?
O različnih vidikih širjenja in sprejemanja lažnih novic govorijo tudi doktorska asistentka psihologije na Universite de Neuchatel v Švici Hana Hawlina, dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani, novinar in publicist Lenart J. Kučić (Pod črto), dr. Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, dr. Sonja Merljak Zdovc, urednica Časorisa. Od algoritmov do širjenja strahu, od zgodbe o Rdeči kapici do umetne inteligence, od laži politikov do lažnivčeve dividende ...
Katere lažne novice so bile najbolj deljene? In kaj lahko povzročijo v politiki, gospodarstvu, javnosti ... Med izjemno deljenimi so bile denimo tudi nekatere lažne novice o protestnem gibanju "rumeni jopiči" v Franciji, ena od najbolj znanih je bila fotografija okrvavljene ženske, ki je bila v resnici posneta leta 2012 v Madridu ...
Zakaj so te informacije pomembne za javnost in za vsakega od nas?
Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.