'Nekomu je avto svoboda, ker je vanj zaljubljen, gleda svojega golfa, kako je fin'

Brez avtomobila 

"Pred sedmimi leti sem se popolnoma odpovedala avtomobilu. Ne vožnji z avtom, pač pa svojemu avtu. Stroški za takrat 10 let star avto so se le kopičili, zdelo se mi je, da je vsak mesec pri mehaniku. Iskanje parkirnega mesta me je spravljajo ob pamet, ob vsakem dežju sem v cestnih zamaških v avtu presedela trikrat več časa, kot če bi bila peš in pač z dežnikom. Vse več sem se vozila s kolesom in taksijem. Avto je zame vse bolj postajal le strošek. Moral je stran." Tako svojo izkušnjo življenja brez avtomobila opiše novinarka rubrike 24UR Inšpektor Tea Šentjurc. A po podatkih je takšnih, kot je Tea, v Sloveniji izredno malo, saj ima kar 95 odstotkov gospodinjstev vsaj en avto, četrtina pa vsaj tri. Je že čas za spremembo miselnosti, navad? Kaj vse je od tega odvisno, kdaj bomo tudi v Sloveniji imeli učinkovit, hiter javni promet? Je prihodnost v izposoji avtomobilov?

Strošek avtomobila

To sta primera stroškov avtomobilov dveh družin, obe imata po dva avtomobila. 

Mnogi kot strošek avta štejejo le nakup in gorivo, a je stroškov veliko več. Družino z avtomobilom, ki je letnik 2016, vreden okoli 18.000 evrov in ima povprečno prevoženih 25.000 kilometrov, slednji vključno s kreditom stane 6480 evrov na leto, 540 evrov na mesec oziroma kar 18 evrov na dan. Družino z avtomobilom, ki je letnik 2016 in vreden 16.500 evrov brez kredita, kar so zgolj stroški že odplačanega avta, stane 3100 evrov na leto, 260 na mesec, oziroma 8 evrov na dan. Gre za gorivo, registracijo, zavarovanje, servise, menjave pnevmatik, vinjeto in parkiranje. 

Tudi zaradi visokih stroškov sta se Ana Bevc in njen partner Peter Pahor, ki s hčerko živita v središču Ljubljane, odpovedala avtu. "Izračunala sva, da če se odrečemo avtu in vložkom vanj, prihraniva od dva do tri tisoč evrov na leto. S tem denarjem pa lahko najameva vozilo za počitnice in še kaj ostane." V službo hodita peš, Ana tudi z javnim prometom, s kolesom, hči prvošolko v šolo pospremita peš. Največji izziv je bil ravno zaradi malega otroka, poudari Ana. Tudi zaradi avtosedeža, ki ga otroci potrebujejo. A se znajdejo, za kratke razdalje s prenosnim otroškim sedežem, za daljše vožnje z običajnim, ki ga namestijo v izposojen avto. Kadar morata v trgovini kupiti več stvari, kot jih lahko peljeta s kolesom, ko imajo več opravkov ali je slabo vreme, Ana in Peter kot alternativo redno uporabljata storitev car-sharinga oziroma souporabo avtomobila. 

Storitev je na voljo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Kranju, načrtujejo tudi širitev. Največji ponudnik storitve souporabe avtomobilov ima v floti skoraj 300 povsem električnih vozil. Analize v praksi kažejo, da en avto souporablja od 50 do 80 ljudi, pri čemer en avto dejansko nadomesti od 10 do 15 avtomobilov, ostali ga uporabljajo občasno. To za mesto pomeni, da se sprosti veliko parkirnih mest in zmanjša količino pločevine.

Avto uporabljamo le pet odstotkov časa

V povprečju avto dejansko uporabljamo le pet odstotkov časa, 95 odstotkov pa stoji neuporabljen. Kljub temu za veliko večino Slovencev avto predstavlja svobodo. Pa je res?

Antropolog dr. Dan Podjed pravi, da imamo v Sloveniji še vedno fetišističen odnos do avtomobila, da smo navezani na avto in da je avto v Sloveniji še vedno ostanek 20. stoletja. "Včasih rečemo moji mami, naj se znebi avta, ker ga tudi ona vozi res zelo malo, mogoče nekaj tisoč kilometrov letno, in potem mi reče prav to, ja pa ti mi hočeš vzeti svobodo. Ne, v bistvu je prepričanje, ki ga imamo v glavi, napačno, da nam avto daje svobodo, v bistvu nam svobodo odvzema. Mislim, da je svoboda to, da imamo na voljo avto takrat, ko ga potrebujemo. In takrat si ga lahko izposodimo, lahko si ga celo delimo."

Poznavalec, ljubitelj avtomobilov, motorjev in komentator dirk moto GP Gaber Keržišnik pravi, da imamo Slovenci avtomobile radi. "Meni je mogoče bolj motor svoboda, ampak tudi avto je svoboda, ker ti omogoča, da si neodvisen in da se lahko nekam premakneš, in ko moraš nekam iti, se usedeš in se odpelješ. Nekomu drugemu je avto svoboda, ker ga ima rad, ker je zaljubljen v avto, ker ga vsako nedeljo opere, pa ga polira pred hišo, pa gleda svojega golfa, kako je fin. Nekomu, ki ima star avto, je to spet svoboda, ker gre lahko v nedeljo na izlet, pa odpre streho poleti in mu veter piha. Avto je zagotovo svoboda, je pa tudi potreba."

Slovenci sicer avtomobile še vedno kupujemo čustveno, ne racionalno, pravi Anže Sernel iz Renault Slovenija. "Zato smo tudi pripravljeni namenjati večji del proračuna ali se odreči nekaterim stvarem, da imamo dober avtomobil, dobro blagovno znamko ali pa večji, močnejši avtomobil glede na povprečje v Evropi. Kar se tiče samega lastništva, počasi sledimo trendu deljenega lastništva, smo še zelo na začetku."

Prihodnost električni avtomobili, souporaba?

Napovedovanje prihodnosti, recimo za 20, 30 let, je zelo nehvaležno. Marko Javornik, strokovnjak za digitalizacijo transporta in mobilnosti, si za čez 20, 30 let upa napovedati, "da bodo vsi avtomobili zagotovo električni in avtonomni, kar pomeni, da jih bomo koristili tako, da bo prišel takrat, ko ga boš potreboval, in te bo odpeljal tja, kamor boš namenjen. Tako kot imajo danes nekateri konje, bodo nekateri ljubitelji imeli svoj avto, vsi ostali bomo to uporabljali kot infrastrukturo. In ni težko preračunati, avtomobilov bo vsaj desetkrat manj kot danes za isto mobilnost, kot jo imamo danes."

Za dramatične spremembe v uporabi in lastništvu osebnih avtomobilov v Sloveniji bodo potrebne spremembe v javnem prevozu in infrastrukturi, pa tudi v osebnem in družbenem odnosu do mobilnosti, pravi Tea Šentjurc v rubriki 24UR Inšpektor.

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.