Slovenci smo se tradicionalno ogrevali z lesom. Lesna goriva so bila goriva naših dedkov in babic. So tudi goriva naše prihodnosti? Tradicionalno sicer les velja za energent podeželja, a se razmere spreminjajo. Če smo v zadnjih petih letih zabeležili 22-odstotni upad uporabe lesa za ogrevanje v gospodinjstvih, se je v zadnjem letu to začelo spreminjati, pojasnjuje Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

"Zdaj, v zadnjih petih letih, se je ta delež zmanjševal, predvsem na račun ljudi, ki so šli z drv na toplotne črpalke. Letos pa opažamo novi trend, in sicer da ljudje ponovno razmišljajo o lesnih gorivih, tukaj je velik pritisk na lesne pelete in pa tudi ponovno vračanje na drva," pojasnjuje Krajnčeva.

Največ gospodinjstev v Sloveniji se ogreva z lesnimi energenti, na trgu lesnih goriv je zavladal kaos 

Še vedno se največ gospodinjstev ogreva z lesnimi energenti – 36 odstotkov. Sledijo elektrika – 29 odstotkov – kurilno olje in zemeljski plin s po 10 odstotki, daljinska toplota poskrbi za sedem odstotkov gospodinjstev, toplota iz okolice (toplotne črpalke) za štiri odstotke, utekočinjen naftni plin dva odstotka in sončna energija en odstotek.

Čeprav se največ slovenskih gospodinjstev ogreva z lesom, je trenutno na trgu z drvi in peleti pravi kaos: podivjane cene, pomanjkanje blaga na trgu in nestabilna dobava. Že poleti je med uporabniki peletov vladala prava panika, na forumih so ljudje iskali najugodnejše oziroma sploh dobavljive pelete.

Pri enem večjih trgovcev z lesnimi energenti pri nas, Bioles Horizont, imajo nekaj pelet za prodajo, ampak bistveno manj kot minula leta, cene pa so se močno dvignile, pripoveduje direktor prodaje Jure Zidar. Trenutna cena je nekje od 600 do 700 evrov po toni.

Poraba peletov v gospodinjstvih narašča tudi v strnjenih naseljih in mestih. Udobje ogrevanja s peleti je skoraj enako udobju ogrevanja s kurilnim oljem, skladiščni prostor zanje je manjši kot za drva ali sekance, kurilna naprava je razmeroma majhna.

Vlada je že omejila najvišje dovoljene cene za gospodinjstva tako za elektriko in plin kot tudi kurilno olje, trenutno pa že pripravljajo analize, kaj storiti s trgom lesnih goriv, pojasnjuje direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc. "Zelo verjetno bo tudi na področju lesnih goriv prišlo do nekakšne omejitve oziroma regulacije cene," dodaja.

Najceneje se sicer lahko ogrevamo s primerno toplotno črpalko, zato je trenutno zelo velik naval nanje. Samo letos se je povpraševanje povečalo za 80 odstotkov, pojasnjuje direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek.

A na hitro si takšno naložbo, kot je dobra toplotna črpalka, tudi kadar ni takšnega navala, privošči le redko kdo. Cena toplotnih črpalk se je v zadnjih treh letih po oceni Kronovška dvignila za okoli 20 odstotkov, povprečna investicija v toplotno črpalko se giblje med 9.000 in 12.000 evrov.

Kratkoročni in dolgoročni koraki za bolj ekonomično ogrevanje

A ker ogrevalni sistemi niso nekaj, kar spremenimo čez noč, moramo v teh časih velike negotovosti in ko je jasno, da bo topel dom vse dražja dobrina, za začetek uvesti veliko manjših, dnevnih sprememb.

Prvi korak, kratkoročni, za katerega ne potrebujemo dodatnih investicij, je znižanje temperature v prostoru, vsaka stopinja pomeni približno pet odstotkov prihranka. Drugi korak je, da se opremo na tiste energente, ki jih imamo na razpolago in so cenovno dostopni.

"Dolgoročno pa bi bilo potrebno prenesti izkoriščanje kurjenja biomase iz individualnih kurišč v večja kurišča v kombinaciji s sistemi daljinskega ogrevanja, ki pokrivajo potrebe približno 100 do 150 hiš ali nekaj večjih javnih stavb, in tukaj je potrebno, da se razvoj teh sistemov pospeši," meni profesor dr. Alojz Poredoš s strojne fakultete.

60 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi

Prvotno iz gozdov dobimo kakovosten les, ki gre naprej v predelovalno industrijo, samo les slabše kakovosti in lesni ostanki gredo v energetske namene. Peleti so vezani na žagovino, gre za velike investicije. Doktorica Krajnc upa, da bomo v nekaj letih vendarle imeli tudi večjo proizvodnjo peletov. "Lesna goriva so goriva, ki jih imamo doma, so domača in obnovljiva. Verjamem, da lesna goriva morajo biti del naše celotne energetske slike, sploh ko govorimo o gospodinjstvih. Pri drvih bi lahko bili samooskrbni brez kakršnih koli težav," pravi Kranjčeva.

Trg se bo sčasoma umiril, vendar cene ne bodo več nikoli tako nizke, kot smo jih bili vajeni. Da je bila vezava na enega dobavitelja enega energenta – ruski plin – napaka, je več kot jasno. Zanesljivost energetske oskrbe, ki smo jo doslej zanemarjali, pa bo stala več.

Posamezniki in gospodinjstva lahko v tem trenutku le znižamo termostate, se bolj oblečemo in smo v svoji porabi energije ne le varčnejši, pač pa tudi bolj solidarni do soljudi, okolja in bolj zahtevni do oblasti, ko gre za trajnostne, dolgoročne politike. Drugače nas bo vsako naslednjo zimo bolj zeblo.