V Sloveniji imamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) 8,6-odstotno brezposelnost (gre za zadnji podatek zavoda o stopnji brezposelnosti, in sicer za november 2020). Januarja je bilo dobrih 11.000, oziroma skoraj 15 odstotkov več brezposelnih kot pred enim letom ... Na trgu dela sta si bila prvi in drugi val epidemije nekoliko različna. Negotovost je bila spomladi večja, kar se je poznalo tudi na ZRSZ. Število brezposelnih je bilo po podatkih zavoda najvišje maja, v septembru in oktobru se je stanje nekoliko izboljšalo, potem pa je število brezposelnih znova naraslo.
Damjana Korošec z Zavoda za zaposlovanje pojasnjuje: "Veliko je bilo na novo prijavljenih na zavod lansko leto. Skoraj 100.000, ampak tudi odliv v zaposlitev je bil višji kot prejšnja leta. Kljub tej krizi so bile priložnosti za zaposlitve jeseni v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu, socialnem varstvu in podobno ..."
Na Statističnem uradu denimo postrežejo s številkami, da je bilo v novembru glede na oktober v Sloveniji 800 manj natakarjev, 300 manj kuharjev in 100 manj kuhinjskih pomočnikov.
Brezposelnost v Sloveniji je po podatkih Eurostata nižja od povprečja v Evropski uniji. To je dobra novica. Je pa seveda za vsako številko o brezposelnosti človek in za vsakim človekom zgodba, pogosto zelo težka. O gibanju brezposelnosti, o brezposelnih, pa o spremembah na trgu dela, o dobrih in slabih novicah, opozorilih, izkušnjah ... govori novinarka Petra Čertanc Mavsar v rubriki 24UR Inšpektor. Kakšne so stiske brezposelnih, kakšne so stiske delavcev, zakaj so ene od glavnih težav pri nas – dolgotrajna brezposelnost in pa prekarne oblike zaposlitve, kar je – tudi po mnenju sindikatov – epidemija le še bolj razgalila. Skoraj polovica brezposelnih v Sloveniji je dolgotrajno brezposelnih – torej tistih, ki so brez službe že eno leto ali več. To je ključna ciljna skupna, ki ji bo treba posvetiti bistveno več pozornosti, priznavajo na ZRSZ.
Tudi Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje opozarja: "Mi vidimo, da sta dve leti tisti čas, ko človek, če ne dela, dobesedno zamrzne. Duševno oboli in duševna bolezen povzroči fizično bolezen ... in teh imamo žal vse več."
Tudi problem vključevanja mladih na trg dela se je v tej epidemiji pokazal v vsej svoji veličini. Mladi že dolgo opozarjajo, da pri zaposlovanju ni trajne strategije. Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pravi: "Zlasti pri mladih se je v tej epidemiji pokazalo, kako velik problem imamo v Sloveniji s prekarnim delom. Zelo veliko tistih, ki so zdaj prijavljeni kot aktivni iskalci zaposlitve, se je prej znašlo v nekih oblikah negotovih zaposlitev. V situaciji, kot je epidemija, so najprej na vrsti vsi tisti, ki nimajo trajne zaposlitve ..."
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice opozarja na položaj delavcev. Ne samo, da se povečuje brezposelnost, ampak imamo tudi izrazite frustracije, stiske in napetosti med delavci, imamo zelo glasne delodajalce, imamo zelo glasno vlado, v vsej tej glasnosti pa je delavec tisti, ki je vse bolj tiho, opozarja Lukić. "Ta tišina delavca se spreminja potem v jezo, frustracijo in nevednost: kaj naj naredim ..."
Slovenija je sicer po brezposelnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami po podatkih Eurostata pod evropskim povprečjem. To je dobra novica. Mateja Ribič z Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravi, da je optimistična. Da tudi UMAR napoveduje, da se bo brezposelnost v Sloveniji v letu 2021 dvignila, ampak v letu 2022 naj bi sledilo znižanje brezposelnosti.
Celovito o vplivu epidemije na trg dela, na brezposelnost, o sedanjem stanju, preteklosti in prihodnosti – predvsem pa o konkretnih zgodbah in težavah ljudi – pa v 24UR Inšpektor.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.