Maske: kaj smo se naučili in kako naprej?

Kako se torej pripraviti, da bomo imeli ob morebitnem drugem valu sistem, ki bo deloval, da bi se izognili stiskam, aferam, preplačilom ... ? V rubriki 24ur Inšpektor sta to analizirali novinarki Alenka Marovt in Tina Kristan. Od pogleda nazaj, v čas epidemije, do identifikacije glavnih problemov, od pogleda v tujino do opozoril za naprej. 

Glede na podatke, ki jih je pridobila novinarka Alenka Marovt, so skladišča trenutno precej prazna. Na zalogi je dober milijon in pol kirurških mask, največ vodoodbojnih tipa 2R za operacije. FFP2 mask, ki so zlasti pomembne za zdravstvo, je le 173 tisoč, 170 tisoč je v skladišču nitrilnih rokavic. Po prvotnih ocenah za čas epidemije bi bilo tako mask FFP2 kot kirurških 2R le za šest dni. Nove ocene potreb, prve naj bi bile prenapihnjene, pripravlja ministrstvo za zdravje. Država te dni postavlja nov sistem – s prvim junijem bodo ukinili medresorsko delovno skupino, Zavod za blagovne rezerve bo prenehal nabavljati zaščitno opremo, z že sklenjenimi pogodbami in menda nižjimi cenami pa bo priskrbel enomesečno zalogo opreme v skladišču. 

Zaščitno opremo bodo po postopkih javnega naročanja od junija naprej spet kupovali zavodi, bolnišnice … sami. Alenka Marovt je govorila tudi z dvema slovenskima podjetjema, ki sta se prav zaradi epidemije preusmerila v izdelavo kirurških mask, nimajo pa še rezultatov testiranj. Samooskrbe si država želi tudi pri precej zahtevnejših FFP maskah, zato obljublja milijon zagonskih sredstev za proizvodnjo zaščitnih mask tipa FFP2 in 3. Do zdaj se za to ni odločilo še nobeno podjetje. Tudi o dobavnih rokih, pa o tem, kako zagotavljati kakovost, se izogniti negotovosti s certifikati ... nocoj v analizi Alenke Marovt, ki med drugim opozarja: "Jasna pravila igre so osnova za nemoteno dobavo kakovostne zaščitne opreme. Sploh če se hočemo izogniti sumom korupcije, nepotizmu, konfliktu interesov, nepotrebnim posrednikom in preplačevanju ..."

In kako so se nakupa zaščitne opreme v izrednih razmerah lotili v tujini, denimo v Avstriji in na Norveškem? Novinarka Tina Kristan se je med drugim pogovarjala z dr. Clemensom Auerjem z avstrijskega zdravstvenega ministrstva in Janom Frichem iz največje od štirih zdravstvenih uprav na Norveškem. Del pogovora z dr. Auerjem je objavljen v spodnjem videu.

Vrsta razlik je torej med tem, kako smo v Sloveniji dobavljali zaščitno opremo, in avstrijskim ter norveškim sistemom, ugotavlja Tina Kristan. Predsednik slovenskega računskega sodišča, kjer zdaj že revidirajo vse posle dobavljanja zaščitne opreme, je Tini Kristan povedal: "Nekatere podjetnike je zelo presenetilo to, da so jim nekateri organi poskušali svetovati, na katere posrednike naj se obrnejo, koga naj še vključijo v posel, to je bil za nas prvi alarm, da je s sistemom nekaj hudo narobe, ampak v tem se bomo opredelil v revizijskem poročilu." 

Na vprašanje, ali ga preseneča, da so bili med našimi glavnimi dobavitelji zaščitne opreme ljudje, ki se ukvarjajo s popolnoma drugimi posli, pa Vesel odgovarja: "To je bilo za nas zagotovo presenečenje, in tudi to je eden izmed razlogov, da gremo praktično pogledat vse sklenjene pogodbe pri tem. Eden izmed indikatorjev, ki je vsem jasen, je menjavanje pristojnosti različnih institucij v povezavi z istim predmetom, in to zagotovo v nekih zelo posebnih okoliščinah." 

Vse to se po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela dogaja, ker nimamo vzpostavljenega načina delovanja države v kriznih situacijah. Prav tako nimamo visoko usposobljene javne agencije za zahtevna in večja javna naročila. Še več: zgodil se je še drugi absurd – nekateri, ki se spoznajo na javno naročanje, so bili v tem času celo na čakanju. "Imeli smo velike javnonaročniške službe, ki so delale ali od doma ali pa sploh niso delale in so bili ljudje na čakanju. Po drugi strani pa izrazite potrebe, da bi se vse ljudi, ki se na nekaj spoznajo, takoj angažiralo, ampak se to ni naredilo, ker se je usmerilo vse v Zavod za blagovne rezerve," dodaja Vesel.

Zakaj je bilo tako, bodo odgovorili v revizijskem poročilu. Dokumentacije, ki jo pregledujejo in jo še bodo, pa je veliko. Žalijo si, da bi delo na terenu končali v dveh mesecih, v treh do štirih pa zaključili revizijo.

Če ste oddajo zamudili, si jo oglejte na Voyo.