Alergije na jajca, mleko, sojo in pšenico pri otrocih pogosto izzvenijo, alergije na ribe, arašide in oreščke pa so pogosto prisotne vse življenje in običajno tudi bolj resne in celo življenjsko ogrožajoče. Pri alergijah veliko vlogo igra dednost. Vsekakor se je v zadnjih desetletjih dvignila zavest o alergijah in alergikih, več bolezni je prepoznanih, več ljudi se zdravi pri alergologih in družinskih zdravnikih ... Med alergijo in netoleranco je velika razlika, pravijo strokovnjaki alergologi, in tudi ukrepi so zato drugačni. Nekaj mitov in resnic o alergijah razloži tudi internist doktor Mitja Košnik z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije na Golniku.
Alergija je posledica napake v imunskem sistemu. Imunski sistem alergične osebe napačno prepoznava popolnoma neškodljive snovi kot škodljive. Tako imenovani alergeni, kot so pršice, cvetni prah, živalska dlaka ali določena hrana, sprožijo burno reakcijo imunskega sistema. Nastajajo protitelesa, znana kot imunoglobulini E, ki sicer ščitijo organizem pred škodljivimi tujki, denimo paraziti. Iz celic se začnejo sproščati snovi, med njimi tudi histamin, ki razširijo krvne žile, stene teh pa postanejo bolj prepustne kot običajno. Če se histamin sprosti v ušesa, nos ali grlo, lahko nastanejo srbečica, težave s požiranjem ali dihanjem. Če se sprosti v prebavni trakt, nas lahko boli trebuh, dobimo drisko ... Če se histamin sprosti v koži, povzroči izpuščaje. Najhujša alergijska reakcija pa je anafilaktični šok: pojavijo se dihalne stiske, padec krvnega pritiska, izguba zavesti in celo smrt. Zato je takrat nujna takojšnja medicinska pomoč. In prav zato je nujno, da ločimo prave alergije od "namišljenih".
Z alergijami se je tokrat za rubriko 24UR Inšpektor ukvarjala Maja Roš Kanellopulos.
Celoten prispevek najdete na VOYO.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.