Lahko krompir pogrevamo?

S krompirjem iz tujine ni sicer nič narobe, je varen za uživanje, ampak če le lahko, se odločimo za slovenskega. Za potrošnike, kmete in okolje bo tako veliko bolje. In nenazadnje, ni ga čez krompir z bližnje njive.

Vsak član gospodinjstva v Sloveniji je v letu 2020 porabil doma povprečno 14 kg govejega mesa, 48 kg krompirja in 11 kg zelene solate. Če je bila še lani velika težava v tem, da so ob tem času v skladiščih ostajale ogromne količine slovenskega krompirja, letos temu ni tako. Težava je obratna, malo ga je, saj je bila lanska letina slaba.

Slabše kot leto prej in tudi v primerjavi z 10-letnim povprečjem so lani obrodile vse skupine krompirja. Povprečni pridelek poznega krompirja je znašal slabih 23,9 tone na hektar, kar je za 23 odstotkov manj kot leto prej in devet odstotkov manj od povprečja desetih let. Tudi zgodnji krompir je obrodil slabše, na hektarju smo ga v povprečju pridelali 18,4 tone, kar je 15 odstotkov manj kot v 2020.

Podnebje je vse manj ustrezno za krompir. To pa je izziv za znanstvenike in v Sloveniji imamo ene najboljših na področju razvoja krompirja v Evropi. Skupina pod vodstvom dr. Kristine Gruden na Nacionalnem inštitutu za biologijo skupaj z evropskimi kolegi razvija superkrompir. Proučujejo delovanje genov v krompirju v primeru bolezni, suš, vročine in drugih nadlog. In končni cilj: zdrav krompir z visokim donosom tudi v spremenjenih podnebnih pogojih.

Skrbniki slovenskega krompirja so na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer imajo tudi gensko banko slovenskega, avtohtonega krompirja. V Slovenski rastlinski genski banki hranijo skupno 33 sort, od tega 25 slovenskih, med njimi tudi stare sorte, kot so Igor, Vesna, Jana, Cvetnik, Dobrin, Meta, Tone, Jaka, Karmin, Jubilej in Matjaž. Nekatere sorte so se že izgubile.

Po svetu je poznanih več kot 10.000 sort krompirja. Na evropski sortni listi je že okoli 1500 sort. V Sloveniji so dobavitelji v letu 2022 ponujali okoli 120 sort. Od tega je bilo devet slovenskih sort: KIS Sora, KIS Krka, KIS Kokra, KIS Razor, KIS Savinja, KIS Blegoš, KIS Vipava, KIS Slavnik in Kresnik. Vsako leto se v večjem obsegu sadi okoli 20 do 30 sort, ostale le v zelo majhnih količinah.

Slovenski kmetje so lani krompir zasadili na 2733 hektarjih, pridelali pa so ga okrog 66 tisoč ton. Uvozili smo ga dobrih 32,271 tisoč ton, največ iz Egipta, izvozili pa slabih 15,991 tisoč ton, predvsem v Nemčijo. Samooskrba s krompirjem je bila skoraj 60-odstotna.

Znotraj EU pa največ krompirja v druge države članice izvozijo Francija, Nizozemska in Nemčija. In tu nastane težava za slovenske pridelovalce. V Franciji lahko na primer uporabljajo okoli 500 fitofarmacevtskih pripravkov, torej škropiv in drugih kemikalij, pri nas le okoli 120, pa še to je polovica gnojil. Ovir za francoski krompir, ki je v veliki konkurenčni prednosti, pa v naših trgovinah ni.

In za konec: Ali lahko krompir pogrevamo? Lahko!

Celotno oddajo si lahko ogledate na Voyo.