'Lahko govorim o zeleni Sloveniji, ne morem pa govoriti o čisti Sloveniji'

Koncentracije prašnih delcev velikosti PM10 in PM2.5 so najvišje v zimskih mesecih, v času inverzije. Na svoji površini imajo pogosto tudi težke kovine. Zaradi svoje majhnosti prodirajo globoko v pljuča, od tam v sistemski krvni obtok ter se naprej razširijo po vsem telesu. Najbolj prizadenejo starejše in otroke.

Zdravnica Marina Praprotnik pojasnjuje, da so vplivi na zdravje ljudi, ki so izpostavljeni onesnaženem zraku, veliko večji, kot si mislimo: "Raziskave jasno kažejo, da imajo otroci, ki živijo v  bolj onesnaženih okoljih, več astme, več drugih pljučnih boleznih, kot so recimo  ponavljajoče se okužbe dihal, bronhitisi, pljučnice. Bolezni osrednjega živčnega sistema, kot so motnje pozornosti. Pri odraslih je onesnažen zrak zelo verjetno povezan z demenco, Alzheimerjevo boleznijo, srčno-žilnimi zapleti."

Večja mesta, posebej tista v kotlini, imajo največje težave z onesnaženim zrakom. Evropska agencija za okolje je Ljubljano glede kakovosti zraka umestila na sam rep. Na 279. mesto med 344 evropskimi mesti – Maribor se je odrezal nekoliko bolje, a še vedno ne dobro – je na 207 mestu.

Nataša Jazbinšek Sršen, vodja Oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana, pravi, da je zrak, ki ga dihajo Ljubljančani, neprimerljivo boljši, kot je bil pred leti – na kar je predvsem vplivala izgradnja daljinskih sistemov ogrevanja. "V dolgoletnem nizu in na uradnih meritvah so vrednosti pod mejnimi," pravi.

Vendar zakonsko določene mejne vrednosti dovoljujejo precej več izpustov kot smernice Svetovne zdravstvene organizacije, h katerim stremi tudi Evropska okoljska agencija.

Civilna družba proti industriji

V Anhovem živi le še 77 prebivalcev. Kraj, ki je nekoč imel športna igrišča in kino dvorane, je danes mesto duhov. Cementarna Salonit Anhovo že leta ne izdeluje azbesta, ki je prepovedan, a dolina, ki nikoli ni bila očiščena, še vedno terja svoj davek.

"Neprestano dobivam podatke ... je umrl ta, je umrl ta. Zakaj? Zaradi mezotelioma. Vsak čaka, ki je kdaj tukaj delal, kdaj bo njega doletelo," pravi Bogomir Bavdaž, nekoč zaposlen v Salonitu Anhovo.

Prebivalci, ki so že bolni, tovarni očitajo, da zdaj zrak zastruplja s sežiganjem odpadkov, ki ga želi še dodatno povečati. V Salonitu odgovarjajo, da delujejo v skladu z zakonodajo, čemur pritrjujejo tudi na Agenciji RS za okolje. "Jaz verjamem, da delujejo v skladu z zakonodajo, ampak to ne pomeni, da delujejo v skladu z zdravjem človeka. Daleč od tega," pravi Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa.

V Ilirski Bistrici pa prebivalci bijejo boj z lesno industrijo Lesonit. Lesni prašni delci so povsod. Na okenskih policah, terasah hiš, vetrobranskih steklih avtomobilov. Kemikalije, kot je formaldehid, pa so rakotvorne, opozarja Fikfakova. Občina je prevzela vlogo posrednika med tovarno in prebivalci, saj, kot pravi župan , nimajo ne pooblastil ne kadra, da bi urejali problematiko onesnaženosti okolja. Zdaj čakajo na merilno napravo, ki jo bo postavila Agencija za okolje in s katero bodo redno spremljali stopnjo onesnaženosti.

Zakaj odločevalci ne upoštevajo zdravstvene stroke? O strožjih mejnih vrednostih izpustov je konec oktobra razpravljala tudi Evropska komisija. V rubriki 24ur Inšpektor tudi o tem, ali bodo Ljubljančani dobili sežigalnico in kdaj? Zdravstvena stroka oporeka lokaciji, pristojni na občini in energetiki pa mirijo, da bodo izpusti minimalni in da je strah pred škodljivimi posledicami neupravičen.

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.