V ozadju enega klika na računalniku, s katerim opravimo preprost nakup z domačega kavča, teče celotna logistika. Generiranje oglasov s pomočjo algoritmov, pakiranje pošiljk s strani trgovca, odpošiljanje, prevoz, carinski postopki za blago iz tretjih držav in šele nato dostava.
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost vsak mesec dobijo več prijav ogoljufanih potrošnikov. Gre za spletne strani, ki so na prvi pogled zelo profesionalne, s fotografijami originalnih izdelkov. Vse daje vtis, da gre za blago, ki prihaja iz Slovenije. Kupec običajno ne ve, da je bil ogoljufan, vse dokler paket ne pride na carino.
"Tipični znaki so ime blagovne znamke in Slovenija v imenu. Zelo nizke cene v primerjavi z legitimnimi trgovinami. Na voljo so vedno vse številke," opozarja Tadej Hren iz SI-CERTA. Vedno je treba preveriti, nadaljuje, "ali se najde podatek, katero podjetje stoji za to trgovino, ali denimo kontaktni podatki. So na voljo samo neki generični kontakti zastonjskih ponudnikov."
Prevarantskih spletnih strani je toliko, pravi, da jim je težko slediti. Vsak dan nastane nova domena, ki že po nekaj dnevih, največ mesecu dni, izgine. "Nekdo je kupil Nike čevlje, po pošti je dobil neko majhno denarnico, bil je tudi primer, ko je potrošnik kupil električno kolo, dobil pa sončna očala."
Goljufi izdelek odpošljejo zato, da zagotovijo sledljivost, da lahko potrošnik svoj paket spremlja. Druga težava so ponaredki.
Na carini vsak mesec zasežejo okoli 40 izdelkov. Ko strokovna služba oceni, da gre za ponaredek, se potrošnik mora strinjati z uničenjem ali ugovarjati. Stroškov uničenja ne plača potrošnik, pač pa imetnik pravic. "Večinoma se oglašujejo na družabnih omrežjih. Največ pritožb dobimo s Facebooka. Pretežno gre za nakup oblačil in obutve. Nazadnje je potrošnica kupila nekaj ton peletov, ki niso delovali," pravi Petra Lovišček z Zveze potrošnikov Slovenije.
Zato je dobro, da vsakič, preden kar koli naročate, preverite starost domene, kdo stoji za spletno trgovino ter na kakšne načine zahteva plačilo. "Plačilo prek Western Uniona ali MoneyGrama je ponavadi znak za alarm," pravi Lovišček. "To so spletna orodja prevarantov."
'Prihodnosti nakupovanja brez spletnega nakupovanja ni!'
V dobrem desetletju, odkar lahko nakupujemo tudi prek telefona, z aplikacijami, je nakupovanje postalo še bolj enostavno, kot je bilo pred leti. Kupujemo lahko povsod in kadarkoli. Manjši poskusi spletne prodaje pa segajo v zgodnja 90. leta prejšnjega stoletja. Prvo pravo spletno tržnico je leta 1994 lansiral ameriški Amazon – na začetku je prodajal le knjige. Leto zatem je s svojo spletno prodajo začel še e-bay, ob koncu 90. let pa se jima je pridružila še kitajska Alibaba.
David Čreslovnik, izvršni direktor portala ceneje.si, ki zbira ponudbe različnih trgovcev in ponuja primerjavo cen, pojasnjuje, kako je epidemija covida-19 med drugim narekovala tudi nove potrošniške navade: "Takrat so vse trgovine morale na splet. To se je pri marsikateri trgovini, ki ni bila pripravljena, zgodilo hipno, s slabo uporabniško izkušnjo. V tistem trenutku je bilo to popolnoma nepomembno. Glavne težave so bile logistika, dostava."
Po le dveh letih pa popoln prebrat. Skoraj ni trgovine, ki ne bi ponujala tudi možnosti spletnega nakupovanja. Spletna stran pa mora biti pregledna, intuitivna, hitra, opozarja Čreslovnik. Uporabniki si danes želimo imeti na voljo več plačilnih sredstev, več načinov dostave, vse to dela razliko med trgovci.
Podjetja, kot kaže praksa, v zadnjem času vse bolj ukinjajo brezplačna vračila. Previsoki stroški, s katerimi se soočajo zaradi masovnih vračil, jim odžirajo dobiček.
Globalen obseg pošiljk bo, kažejo napovedi, v le petih letih zrasel na 236 milijard letno, kar je za skoraj 50 odstotkov več kot danes, zato bodo spremembe zaradi vpliva na okolje nujne.
Kako pa spletni trgovci vedo, kaj nam je všeč, čeprav nas ne vidijo? Kako delujejo oglasi? Vsi, ki smo v določenem trenutku kaj iskali po spletu, vemo, da nas ti izdelki spremljajo še kar nekaj časa. O vseh podrobnostih spletnega nakupovanja – praksah, pasteh in napovedih v rubriki 24UR INŠPEKTOR.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.