Koliko študentskih postelj manjka v Ljubljani, Mariboru in na Obali?

Bili smo v Ljubljani, Mariboru in na Obali. V vseh treh univerzitetnih središčih torej. Vsako ima svojo posebnost, specifiko. V Ljubljani in Kopru močno primanjkuje študentskih postelj, nepremičninski trg pa je neizprosen. Cene so zasoljene, poleg tega mnogi raje oddajajo turistom prek priljubljenih platform za najemanje in oddajanje namestitev, ker je tam zaslužek večji. V Mariboru se piše povsem drugačna zgodba. Tako rekoč vsi, ki pridejo študirat na Štajersko, dobijo sobo v enem od 17 študentskih domov.

 Ljubljana in usoda akademskega kolegija

V Ljubljani jih je 29, okoli 7500 postelj je na voljo. Največja koncentracija študentov je v kampusu v Rožni dolini. Tam so blok 1, prvi študentski blok, zgradili leta 1950 po načrtih Edvarda Ravnikarja. "Zgrajen je bil z mladinsko delovno akcijo, udarniško. In potem so temu sledili še trije, štirje domovi, prvih pet domov je praktično enakih," pripoveduje Igor Brlek. Skupaj z njim smo se sprehodili po naselju, v katerem je tudi sam bival kot študent. Obiskali smo tudi razvpiti Akademski kolegij v neposredni bližini Gospodarskega razstavišča. Da bo treba stavbo prej ali slej zapustiti, je živečim študentom jasno že leta. Na negotovost so se navadili, pravijo.

 Pogoji in merila za vpis v študentski dom

Pogoji za vpis so enaki za vsa univerzitetna mesta in vse študentske domove po državi: poleg statusa se upošteva dohodek na člana družine, ki ne sme presegati 150 odstotkov povprečne bruto plače. Cenzus letos znaša dobre tri tisočake, kar pomeni, da starša dveh šolajočih se otrok na mesec lahko zaslužita največ 12.143 evrov bruto oziroma dobrih šest tisočakov neto skupaj. Pogoj je tudi, da študent prihaja iz kraja, ki je 25 km oddaljen od kraja študija. Poleg tega imajo prednost tisti, ki so bili uspešnejši na maturi ali pri zaključnem izpitu. Točkuje se tudi materialni položaj, s tem korigirajo visok cenzus in od kako daleč študent prihaja.  

 Subvencije: So res izgubile svoj namen?

Pomembne so tudi subvencije, ki veljajo za javne in zasebne študentske domove oziroma za zasebnike s subvencijo. Ta na mesec znaša slabih 28 oziroma 32 evrov. A zasebnikov s subvencijo je vsako leto manj, so nam potrdili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in investicije. Zakaj? Primož Okoren, ki ponuja subvencionirane sobe, pravi: "Pred leti je vsak študent vprašal, ali imamo subvencije, danes ne vpraša nihče, ker vsak raje vzame dodatek za bivanje, ki je precej višji." To je seveda razumljivo. Dodatek namreč znaša 95 evrov, subvencija in dodatek pa se izključujeta. Študent torej raje vzame 95 evrov dodatka kot 32 evrov subvencije.

Turisti na Obali imajo prednost pred študenti

Na spletu lahko zasledimo, da se 20 kvadratnih metrov velika garsonjera v Ankaranu iz leta 1966 oddaja za 400 evrov na mesec, podobna garsonjera v Izoli za denimo študentski par za 600 evrov, v Kopru – kjer je locirana večina fakultet – pa: postelja za 250 evrov, s skupno kopalnico in kuhinjo. Takšne cene so za mnoge študente in njihove starše previsoke, ne morejo si jih privoščiti, poleg tega se v obmorskih mestih dogaja še to, da zasebniki študente konec maja preprosto "vržejo ven". Takrat se namreč začne poletna turistična sezona in raje oddajajo turistom. Tudi zato Viljem Tisnikar iz Študentskih domov Univerze na Primorskem pravi: "Že leta trdim, da na Obali manjka 1000 postelj."

Strategija države

 Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in investicije obljubljajo: nov študentski dom na Roški cesti v Ljubljani z okoli 380 ležišči, projekt bo pripravljen do leta 2025. Možnost novogradnje s 160 posteljami preverjajo še na Viču, graditi bi ga lahko začeli prav tako čez dve leti. Ta dva domova bosta, če bo šlo vse po načrtih, zaživela leta 2027. Investiciji sta ocenjeni na 27 milijonov. V Kopru so lani za dobra dva milijona evrov sezidali prizidek domu Prisoje, ki so ga odkupili od koprske luke. "Pretežno dvoposteljne sobe so, niso še opremljene, oprema pride, do 1. oktobra bo vse dokončano," obljublja Tisnikar.

 Sodobni pogoji bivanja zmanjšujejo število postelj

Za čim boljše pogoje bivanja se trudijo v vseh domovih. V Mariboru tik ob mestnem parku prenavljajo njihov najstarejši dom, ker preprosto ni več izpolnjeval sodobnih standardov. "Predvidena investicija je šest milijonov evrov in pol," pripoveduje Maja Krajnc Ružič, v. d. direktorice mariborskih študentskih domov. A po prenovi bo v njem manj ležišč kot prej. Zakaj? Sodobni standardi bivanja zahtevajo več prostora na osebo, kar pomeni, da se z vsako prenovo izboljša bivanjska kakovost, a zmanjša število postelj.

 V 24ur Inšpektor ne spreglejte tudi: Kakšne so cene in razmere na nepremičninskem trgu? Kaj vse oddajajo študentom? S skrito kamero smo posneli primere slabih in dobrih praks.