Koliko pa vi odštejete za čistilko?

Sodoben način življenja od nas zahteva vse bolj organizirano domače oziroma družinsko življenje, dnevi med tednom so rezervirani za službo, razvažanje otrok po raznih dejavnostih, pomoč pri nalogah in podobno. Med vikendi pa se pojavi dilema – ali čistiti in pospravljati ali proste dni preživeti kako drugače? Vse več družin, ki si to lahko privoščijo, si zato omisli pomoč pri čiščenju in urejanju doma. Vsaj občasno, enkrat do dvakrat na mesec, da potem lažje sami vzdržujejo red.

Cena čiščenja stanovanja prek čistilnega servisa stane med 12 in 17 evri na uro, obsega pa čiščenje kuhinje, kopalnice, brisanje tal, sesanje, pomivanje posode, čiščenje pečice, hladilnika in podobno. Globinsko čiščenje sedežne garniture stane v povprečju 50 evrov, čiščenje preprog in tekstilnih talnih oblog pet evrov na kvadratni meter, čiščenje oken pa 12 do 16 evrov na uro. Cene na kvadratni meter znašajo od 1,4 do 2,5 evra za običajno mesečno čiščenje stanovanja oziroma dva do 3,8 evra za generalno čiščenje.

Predvidevanja in pričakovanja glede opravljanja gospodinjskega dela tudi v Sloveniji izhajajo še iz predindustrijskega obdobja, ko še ni bilo ločnice med družinskim življenjem in kmečkimi oziroma delovnimi opravili. Ženske so bile vedno vpete v oboje, pojasnjuje etnologinja in kulturna antropologinja Manca Filak. Skoraj nikoli pa ni prišlo do obratnega, da bi moški prisostvovali ali pomagali ženski v gospodinjstvu, ker so bila gospodinjska opravila izključno ženska domena.

Zdaj so stvari drugačne, moški gospodinjijo več, po že več kot 10 let stari raziskavi OECD slovenski moški celo največ od vseh 29 držav v raziskavi. Ampak še vedno ženske v EU opravimo povprečno 3,5 ure neplačanih gospodinjskih del na dan, medtem ko jih moški uro in pol. Vsi pa smo bolj zaposleni, delamo več, posledično pa gospodinjimo manj in drugače.

Od žensk se še vedno pričakuje, da zmoremo in moramo postoriti vse same. Še vedno pogosto slišimo, da so naše mame tudi hodile v službo, pa so vseeno vsak dan skuhale, oprale in vse pospravile ter poskrbele za otroke. Drži, vendar pa so se časi spremenili, službe se ne končajo ob dveh, otroci ne hodijo sami v vrtec in šolo, pritiska po popolnosti na vseh področjih ni bilo toliko.

Pri Samsungu so lani opravili raziskavo nevidne obremenitve, ki je pokazala, da je povprečen človek v svojem domu odgovoren za vsaj sedem opravil, ki pogosto trajajo več kot 30 ur na teden. To je skoraj enako delu s polnim delovnim časom. Več kot polovica anketirancev (51 odstotkov) priznava, da se zaradi tega vsaj polovico časa počuti pod stresom, dva od petih (41 odstotkov) pa se redno ne moreta osredotočiti na vsakodnevna opravila. Ob tem pa Evropejci porabimo 86 odstotkov več časa za razmišljanje o opravljanju gospodinjskih opravil kot za njihovo dejansko opravljanje.

V Sloveniji je na Ajpesu prijavljenih okoli 2900 čistilnih servisov, vključno s samostojnimi podjetniki. Povpraševanje za čiščenje, pranje in likanje je vse večje, pravi direktor in večinski lastnik servisa Fortuna-Pil Gregor Miklavčič. Podjetja namreč za te storitve vse pogosteje najemajo zunanje izvajalce.

Praksa najemanja zunanjih izvajalcev za čiščenja omogoča tudi kršitve delovne zakonodaje in izkoriščanje delavcev. Tako je na primer leta 2016 odmevala zgodba, ko je čistilka na črno delala celo na enem od inšpektoratov za delo. Za plačo, veliko nižjo od minimalne, brez prispevkov, brez stroškov za prehrano in prevoz.

Veliko težavo Miklavčič vidi v sistemu javnega naročanja, kjer vedno prevlada najnižja cena, kar pomeni najnižjo kakovost. "Neko neurejeno podjetje gre z najnižjo ceno in avtomatsko mi odpademo in dobi najnižja cena. To pa pomeni, da ni kvalitete, delavci se ne plačujejo, večina delavcev je na črno in tako naprej." 

Čistilke v Sloveniji zaslužijo med 1000 in 1100 evri, pravi Miklavčič, in to delo je premalo cenjeno. "Mi imamo lahko še tako razvito umetno inteligenco, robotiko, ampak vedno bomo rabili stranišče, vedno bomo rabili čiste rjuhe, vedno bomo rabili te ljudi."

 Na največjem slovenskem zaposlitvenem portalu Mojedelo.com v zadnjem letu sicer opažajo rahel upad povpraševanja po tovrstnem kadru in porast ponudbe tovrstnega dela, pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga na MojeDelo.com. "Približno 22 odstotkov manj, v letu 2022 smo imeli 569 oglasov in v lanskem letu 443, na drugi strani pri prijavah na oglase, se pravi pri interesu s strani kadrov, pa smo opazili obratno, in sicer kar 50 odstotkov več prijav v lanskem letu kot v letu poprej."

Celoten prispevek si lahko ogledate v arhivu Voyo.