Kdo si sploh lahko privošči dom in kdo bo tam še delal?

1. januarja letos je bilo 444.743 oz. približno petina (21 odstotkov) prebivalcev starih najmanj 65 let. Otrok do 14 let je bilo 15 odstotkov. Čez 50 let naj bi imela Slovenija 30 odstotkov starejšega prebivalstva. Kot družba in država bi se morali zavedati, da je to naša skupna prihodnost in da so starostniki dragocen del družbe, ki bo močno osiromašena, če jih bo vse bolj potiskala na rob in stran od oči. Medtem pa se razmere v institucionalnem varstvu starejših iz leta v leto slabšajo.  

Ob našem 24-urnem obisku v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica, sta ponoči za vseh 124 stanovalcev, vključno z oddelkom za demenco, skrbeli medicinska sestra Marjeta Došler in bolničarka Sami. Delo je nenehno, časa za spanje ni nikoli, zato niti nimajo prostora oziroma postelje za spanje kot na primer v bolnišnicah. Za Marjeto Došler je to četrta nočna zapored, svoje delo ima zelo rada in pravi, da nekdo, ki ni za to, tega tudi ne more opravljati.  

"Meni je najbolj hudo to, ker nimamo toliko časa, kot bi ga morali imeti za vsakega stanovalca. Marsikdo ima kakšno težavo, marsikdo kaj pozabi, marsikdo si želi obiska svojcev, marsikdo želi objem, dotik, pogovor tudi, ampak žal res nimamo toliko časa, da bi si ga vzeli za vsakega posameznika," pravi Marjeta Došler. Plače pa so mizerne, 670 evrov je njena osnovna plača. Z vsemi dežurstvi in nočnimi izmenami nikoli ne pride do tisočaka. Večini delavcev država doplačuje do minimalne plače. 

Poleg tega si bivanje v domu lahko privošči vse manj starostnikov. Povprečna pokojnina je letos junija znašala 777,61 evra neto, povprečna cena oskrbe v domu starejših pa trenutno stane 23,06 evra na dan za oskrbo prve kategorije, kar znese približno 700 evrov na mesec, oskrba četrte kategorije pa stane povprečno 36,48 evra na dan, kar znese približno 1100 evrov na mesec. V najdražjih primerih se lahko vzpne celo do 1500 evrov na mesec. 

Direktorica doma Iva Soršak pravi, da glede materialne spodbude, plač, ne more narediti prav ničesar, saj je vse določeno. "Poklic bolničar je dobesedno izumrl, po 15-krat ponavljamo razpise, pa ne dobimo nobenega kandidata," pravi. Veliko usposobljenega zdravstvenega kadra je odšlo v bolnišnice ali domove v Avstrijo, zato so ponekod že prisiljeni najemati ljudi, ki niso usposobljeni za delo v zdravstvu.  

Čeprav je aneks h kolektivni pogodbi lani dvignil plače, učinka ni, ker so pogoji dela v zdravstvenih zavodih boljši, obdobje korone je razmere še poslabšalo, izčrpalo je ljudi, po koncu epidemije so se jim dohodki prepolovili, ker ni bilo več dodatkov. "Se domovi, seveda tudi naš, resnično sprašujemo, kako bomo lahko poskrbeli za vse stanovalce naših domov, vem, da v nekaterih domovih že zapirajo oddelke, ker preprosto nimajo dovolj kadra," pravi Iva Soršak. 

Vodstvo doma si trenutno prizadeva, da bi čim prej začeli nadgradnjo doma in tako pridobili še dodatnih 65 mest. Čakalne vrste za sprejem v dom so namreč ogromne. 27.novembra je imelo 30.499 oseb oddano vlogo za sprejem in od tega je 15.673 oseb na sami vlogi izrazilo željo po takojšnji namestitvi. Trenutno je v sistemu zabeleženih 100 prostih postelj, a predvsem zaradi pomanjkanja delavcev. V praksi se vse proste postelje takoj zapolnijo z uporabniki v čakalni vrsti. 

Prednost bivanja v domu je zdravstvena oskrba, trikrat na teden je na voljo zdravnik. Kar je vse pomembneje, saj s staranjem prebivalstva narašča število bolj bolnih v domovih. Narašča tudi število stanovalcev z demenco. Če jih je bilo pred 10 leti 8,1 odstotka, jih je zdaj že skoraj 12,8 odstotka.  

V javnosti se pojavljajo očitki, da se tudi v nekaterih domovih v Sloveniji stanovalce pušča lačne, dehidrirane in umazane. Iva Soršak odgovarja: "Zelo si želim in sem skoraj prepričana, da se kaj takega ne more zgoditi, ne morem pa zagotoviti, da se v kakšnem primeru, kdaj to ne bi zgodilo."

"Pri tako malem številu osebja in pri vseh potrebah stanovalcev pride v času obroka do urgentnega stanja. Takrat je treba pristopiti k nekomu in poklicati reševalce. To se lahko zgodi, zagotovo pa to ni praksa v domovih," dodaja.