Ljubljana je lepa in draga. Zanimiva za naložbe in turizem. Cene novogradenj so šle v nebo. Povprečna cena enosobnega stanovanja, zgrajenega po letu 2020, je 223.414 evrov, trisobnega 448.876 evrov in samostojne hiše 855.052 evrov, so ugotovili v mediju Pod črto.
Proces gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta in Ljubljana ni izjema. Pri razvoju mesta se namreč ni upoštevalo, da bi moral biti pravičen, ni se upoštevalo heterogenosti prebivalstva, pač pa se vedno bolj razvija v smeri potreb bogatih, pravi neodvisna raziskovalka, psihologinja Eva Matjaž.
Seveda vsi ne morejo živeti v prestolnici, tudi to ni smiselno, vendar pa ob takšnem razvoju začne mesto odmirati. Če v mestu ne morejo živeti medicinske sestre, negovalci, uslužbenci domov za ostarele, nenazadnje natakarji, čistilci in tako dalje, nastane težava. Res, lahko se vozijo iz primestja ali še dlje, vendar pa to povzroči obilo novih težav. Promet, parkirna mesta, slabša kakovost življenja.
Drug primer tega je, da mesta, ki se gentrificirajo, postajajo vedno manj dostopna tudi za majhne podjetnike. To pa pomeni, da v središču izginjajo majhne trgovine in posebni lokali z dušo.
Izjemnemu dvigu vrednosti, cen nepremičnin v Ljubljani je botrovala ureditev mesta. "Ampak to je bilo storjeno z javnim denarjem, ne z zasebnim. Profit pa je šel v roke tistim, ki imajo nepremičnine v tem prostoru. Pravzaprav smo z javnim denarjem predali eno vrednost ljudem, ki že tako ali tako imajo vsega dovolj ali pa celo preveč in zato kupujejo po deset stanovanj. Zagotovo ne bodo živeli v desetih stanovanjih," pravi upokojeni profesor arhitekture dr. Vodopivec.
Najbolj dobičkonosno je oddajanje preko Airbnbja, ugotavljata mlada programerja, ki sta ustvarila spletno platformo Airbnb pejt domov! Anže Kozak in Keri Mahne. Z oddajanjem garsonjere preko Airbnbja človek zasluži več kot povprečno plačo v Ljubljani. Kar pa ustvarja velik pritisk na stanovanjski fond in življenje v Ljubljani. Mesto je v neturističnih mesecih vedno bolj prazno, spreminja se struktura samega središča.
33 odstotkov nepremičnin je kupljenih kot naložba, le 20 odstotkov kupcev novogradenj pa dejansko živi v njih. Podatki iz tujine kažejo, da enoodstotno povečanje števila enot, ki se oddajajo prek Airbnbja, povzroči, da se za okoli en odstotek zvišajo tudi cene stanovanj in najemnine. Leta 2019 so vsi slovenski ponudniki na Airbnbju ustvarili približno toliko dohodkov, kot so istega leta ustvarili Istrabenz hoteli in Terme Krka s skupaj 17 hoteli visoke kategorije.
Župan Zoran Janković sicer podpira regulacijo oziroma omejitev Airbnbja, svoje predloge je občina že posredovala vladi oziroma gospodarskemu ministrstvu, ki pripravlja zakon o gostinstvu, ki naj bi urejal tudi regulacijo kratkoročnega oddajanja nepremičnin. Za zdaj je v usklajevanju, predvidoma sredi maja ga bodo posredovali v javno obravnavo in predstavili javnosti.
Župan Janković pravi, da procesa gentrifikacije v Ljubljani ni in da mestna občina počne vse, da bi tudi v središču mesta zrasla dostopna stanovanja. "Najboljša lokacija v središču mesta bo ob Cukrarni, se pravi bivša Snaga na Povšetovi, kjer bo 361 stanovanj. Na Resljevi se tudi pripravlja stavba z neprofitnimi stanovanji." Gradi se še skupno 1100 neprofitnih stanovanj, poudarja župan.
Nesorazmerje med tem, kaj trg ponuja, in tem, kaj si ljudje lahko privoščijo, je vedno večje in Ljubljana, ki se rada pohvali, da je eno od mest z najvišjo kakovostjo bivanja, s tem izgublja ravno to, pravi Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. "Cene starih stanovanj so se v zadnjih petih letih podražile za približno 43 odstotkov, medtem ko so plače zrasle samo za 13 odstotkov. V osnovi je problem to, da je Ljubljana res privlačna, predvsem za ustvarjanje profitov in ne omogoča zares bivanja."
Gentrifikacija ni naravna nesreča in ni neobhodna nujnost, so zapisali avtorji razstave Vizije So 18, temveč je družbeni proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.
KOMENTARJI (344)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.