Kanin vnovič pred propadom, Kanin: da ali ne?

Po obisku inšpektorja septembra lani je bilo mesec zatem jasno, da smučišče obratovalnega dovoljenja ne bo dobilo in da je sezona izgubljena. A kot da to ne bi bilo dovolj, se je januarja zgodilo še to, da se je snela vrv na eni od krožnokabinskih žičnic. Vodilni v občini Bovec ta dogodek povezujejo z namerno sabotažo, spet drugi govorijo o slabem upravljanju smučišča oziroma o slabem delovanju občinskega podjetja Sončni Kanin.

Dejstvo pa je, da Kanin že leta stagnira, z njim pa delno tudi okoliški turizem. A kaninska saga ima dolgo brado, še zdaleč ni od včeraj. Že leta 2016, ko so po nesreči – dve gondoli sta zgrmeli v dolino, dve pa obtičali – žičniške naprave obnovili in smučišče ponovno zagnali, je bilo jasno, da je ta rešitev začasna. In da bo treba Kanin povsem prenoviti, modernizirati. Če Kanina še niste obiskali, si v spodnji fotoreportaži našega fotografa Damjana Žiberta poglejte, kako je videti ta naš potencialni turistični biser. Eden od turnih smučarjev, ki so te dni edini obiskovalci smučišča, je dejal: "Kanin spominja na muzej na prostem." 

Da bi vam pokazali to filmsko kuliso, ki je obenem veličastna in žalostna, smo se na Kanin odpravili prek italijanske Selle Nevee oziroma Nevejskega sedla. To je namreč edina pot, po kateri se lahko vzpnete na 2293 metrov visoko slovensko smučišče. Z italijanske strani, ki je živahna, tudi med tednom ne ravno nabito, pač pa zmerno polna smučarjev, smo šli s telekabino na Prevale. Tja so nas prišli iskat vzdrževalci kaninskega smučišča, ki na goro pridejo na vsake toliko dni. S snemalcem Edijem sva prisedla k Drejcu Podobniku, vozniku ratraka. Snemalec Aljaž in Damjan sta se stoje peljala zadaj. Začeli smo se vzpenjati, pred nami je v soncu sijal Kanin, potem pa iznenada ... Nikamor naprej. Zaradi novozapadlega snega smo obtičali tik pred vrhom. Drejc je takoj ukrepal, na pomoč poklical drugi ratrak, ta nas je z jeklenico izvlekel in smo šli. Vse do vrha, ki je zasijal v neokrnjeni beli barvi, zares dih jemajoč prizor. 

Sedežnice na Kaninu so – kot vidite na fotografijah – arhaične. Pozibavajo se v gorskem vetru, samevajo. Vse je zaprto, vse prazno. Sem ter tja mir razbije kak turni smučar, zanje je zaprt Kanin rajski. Za vse nas, ki bi z veseljem obuli pancerje in zapeli smuči, pa eno veliko razočaranje. Tisoč vprašanj se porodi obiskovalcu: Zakaj Kanin tako klavrno propada? Kdo je dopustil, da že leta umira na obroke? In kakšna bo njegova usoda? Jasno je, da bovška občina denarja za obnovo nima, zato: ali bo na pomoč priskočila država? Obnova Kanina bi stala med 50 in 60 milijonov evrov. Ključno vprašanje pa je, ali v Kaninu ta vlada vidi potencial, perspektivo in vrednost ali ne? O tem v 24UR Inšpektor z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.