Kakšno hrano jemo?

Luka Koper – ogromen (tudi) prehranski logistični aparat

Milijon kontejnerjev ali ladijskih zabojnikov, na katerih je letno 20 milijonov ton tovora, pripeljejo svetovne čezoceanke vsako leto v Koper ali iz Kopra. Ekipa rubrike 24UR Inšpektor in novinarka Darja Tibaot Ciringer sta bili v koprskem pristanišču večkrat, da bi se prepričali, kako poteka nadzor nad enormnimi količinami hrane, ki pridejo v Luko Koper – od sadja, zelenjave, mesa in rib do živali in prehranskih dodatkov.

V začetku junija je v Luko Koper iz Egipta prispelo več kontejnerjev svežega grozdja. V vsakem od prispelih 180 zabojnikov je okoli 13 ton grozdja. Mimogrede, Luka Koper je glavna evropska vstopna točka za egiptovsko grozdje, pove fitosanitarna inšpektorica in vodja Kontrolnega središča Luke Koper Helena Hrvatin. Gre za izjemno intenziven osemtedenski nadzor, ki ga opravljajo inšpektorji. Delajo ponoči, ob sobotah in nedeljah. Prav zaradi pripravljenosti inšpektorjev, da blago čim prej pregledajo in odobrijo za odvoz, je Luka Koper pri uvoznikih sadja med bolj zaželenimi vstopnimi točkami. 

Prav vse kontejnerje v Luki Koper morajo pregledati fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano. Nadzor torej poteka s pregledom dokumentacije, s fizičnim pregledom in občasnim jemanjem vzorcev, pri čemer iščejo tudi morebitne ostanke nedovoljenih pesticidov.

Zabojniki, v tem primeru polni grozdja, pomaranč, limon in paprike, morajo biti ves čas hlajeni, kar je tudi ves čas nadzorovano. Ko pristaniški delavci odprejo zapečatene kontejnerje, dobijo inšpektorji vzorec iz vsakega. 

In medtem ko so raztovarjali grozdje, je vsa ekipa inšpektorjev pregledovala egiptovski krompir. Krompir mora biti po raztovarjanju z ladje shranjen v skladiščih z zeleno svetlobo. Tako krompir ne kali in ne pozeleni. In prav pošiljke krompirja iz Egipta so z evropskimi predpisi zelo skrbno nadzorovane, poudari Hrvatinova. "V Egiptu je prisotna bakterija rjave gnilobe krompirja in seveda si te bakterije ne želimo prenesti na naša polja, ker je hud patogen."

V vsakem kontejnerju je 22 enotonskih vreč krompirja. In iz vseh 22 morajo inšpektorji naključno odvzeti 200 gomoljev krompirja, nato pa vsakega posebej prerežejo. Letno prerežejo kar 40 ton krompirja. Samo letos so ga preko Luke Koper uvozili 21.000 ton.

Enako velja za grozdje. Neža Gorenc, fitosanitarna inšpektorica, je prevzela prve pošiljke grozdja. Najprej pogledajo označenost, ali so podatki isti kot v dokumentaciji. "Potem naredimo pregled vsakega posameznega grozda, gledamo prisotnost škodljivcev, ali so kakšne ličinke ali bube. Iščemo nekaj, kar še ni prisotno v Evropi, je pa v Aziji, Afriki ali Ameriki, in česar si tukaj ne želimo."

Kmalu zatem so tukaj že prve pošiljke pomaranč. Vsaka škatla je označena s številko ladje in kontejnerja. Pregleda jih inšpektor z najdaljšim stažem, Zdenko Grando. "Iščemo bakterijske in glivične bolezni, pa tudi sadne muhe." Nedovoljene pesticide so letos odkrili že večkrat. "V razmeroma velikem deležu vzorcev smo našli ostanke klorpirifosa. To je pesticid, ki v Evropi ni več dovoljen", pojasni inšpektor za hrano Damir Kakovič. Odkrili so ga v kar 38 odstotkih vzorcev. Takšne pomaranče ne smejo na trg EU. Pomaranče uničijo ali jih vrnejo v državo porekla.

Ko pa ugotovijo, da je živilo skladno z vsemi predpisi, vnesejo to v elektronski sistem Traces. Tako je proizvod odobren na ravni EU. 

"Od vil do vilic"

Kaj pa nadzor nad hrano, ki jo proizvedemo in prodamo v Sloveniji? S pomočjo evropske strategije Od vil do vilic se je vzpostavil pomemben nadzor nad prehransko varnostjo od proizvoda na kmetiji do končnega produkta v trgovini. V Sloveniji imamo nekaj več kot 57.000 pridelovalcev pridelkov rastlinskega izvora. Okoli 17.000 jih je registriranih za prodajo.

Ekipa rubrike 24UR Inšpektor je z inšpektorji obiskala kmetijo Firbas iz Moškanjcev, na kateri pridelujejo krompir, čebulo in pšenico. Fitosanitarni inšpektor Milan Lukman je vzel vzorce pšenice tako na polju kot na kmetiji, kjer jo skladiščijo. 

Bili smo v proizvodnji Mlinotesta, ki mu svoje pridelke prodajajo tudi slovenski kmetje. Inšpektorica za hrano Tanja Lavrenčič Zgonik je opravila nadzor v obratu za polnjene testenine. Pregledala je vse, od dokumentacije do pakirnice, za katero veljajo izjemno strogi predpisi varnosti in higiene, zato je v prostoru samo eden od zaposlenih, in to ves čas oblečen v skafander. Nadzor je opravila tudi v hladilnici. 

Verigo Od vil do vilic smo sklenili v Mercatorjevi trgovini na Ptuju z inšpektorico za hrano Zdenko Šumandl. Preverjala je skladišča, dostavo hrane, temperaturo v hladilniku, dopeko itd.

Kaj so ugotovili inšpektorji? Zakaj je nadzor nad hrano, ki jo pridelamo doma, in tisto, ki jo uvozimo, tako zelo pomemben? S čim in v kolikšni meri smo samooskrbni? In kaj se zgodi, če hrana ni takšna, kot bi morala biti? Celoten prispevek najdete na VOYO.