Višja cena sladoleda ni zagotovilo za njegovo kakovost. Zveza potrošnikov je testirala 16 družinskih vaniljevih sladoledov, vsi pa še zdaleč niso bili takšni, kot bi morali biti. Dva vzorca sta vsebovala preveč mikroorganizmov, eden pa je s sliko vaniljevega stroka in cveta na embalaži nakazoval, da ima naravne arome, v resnici pa jih ni imel. Prav tako bodite pozorni na barvo – ta je velikokrat le posledica barvil. Nika Kremič z Zveze potrošnikov zato opozarja: "Morate biti pozorni, da vas ne primamijo barva ali črne pikice. To je zmlet strok vanilje, vendar mu je bila odstranjena aroma, tako da je to bolj vizualni dodatek, da je lepo videti. V resnici pa nima vpliva na aromo. Vanilja pa ni rumena, tako da ta barva pride od barvil. Običajno gre za betakarotene, ki so dodani sladoledu."
Kaj je sladoled v resnici?
Sladoled je v osnovi sestavljen iz mlečne baze – po navadi je to mleko ali smetana. Dodani so mu sladkor, maščobe, beljakovine, emulgatorji, stabilizatorji in – odvisno od okusa – še ostali dodatki. Sladoledna industrija vsako leto lansira nove, privlačne okuse oziroma predpripravke. Zato ni čudno, da imajo različni prodajalci vsako poletje podobne ali celo enake nove okuse. Razlika med sladoledi je odvisna predvsem od načina, kako sladoled hranijo, kako z njim ravnajo. Razlogov, zakaj se v sladoledu namnožijo bakterije in mikroorganizmi, je več. Pomembno je, s katero zajemalko prodajalec servira sladoled. Je čista ali jo vsakič, ko zajame kepico, namoči v stoječo, včasih celo umazano vodo? Velikokrat je prav to razlog za kontaminacijo sicer neoporečnega sladoleda. Izjemno pomembna je tudi temperatura shranjevanja.
"Ko pridemo v trgovino, naj bo to zadnji izdelek, ki ga damo v voziček, doma pa ga takoj dajmo v zamrzovalnik. Ne jejmo iz embalaže, če ne mislimo vsega uporabiti, ker vnašamo bakterije in lahko to pri naslednjem uživanju predstavlja problem. Poleg tega se sladoled stopi, tako pa nastane ugodno okolje za razvoj bakterij," pojasni Edvina Hafner z Inštituta za nutricionistiko.
Včasih so bile mikrobiološke analize sladoledov precej slabše – veliko je bilo zastrupitev, posledično tudi prepovedi prodaje. Za to je bil kriv jajčni rumenjak, ki se je ob pomanjkanju drugih emulgatorejv uporabljal zato, da bi sladoledu dal kremasto strukturo. Tega je danes izjemno malo, pravi Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. "Takrat je bila v sladoledih velikokrat prisotna salmonela. Tudi stafilokoke smo pred leti našli pogosteje. V zadnjih letih so rezultati teh vzorcev boljši."
Ekipa 24ur Inšpektor je obiskala manjšo butično sladoledarno, kjer sadje režejo ročno in eksperimentirajo z novimi, drugačnimi okusi, ter velik obrat, kjer proizvedejo na tone sladoleda. Kateri je najbolj priljubljen sladoled med Slovenci, na kaj stavimo pri nakupu? In kaj je pokazala mikrobiološka analiza? Odgovore dobite v 24ur Inšpektor, ki je na voljo na VOYO.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.