Poiskati pomoč psihologa ni znak šibkosti

Stresor začasno zamaje človekovo ravnovesje in stres je povsem normalen odziv na to dogajanje. Kaj se tedaj dogaja v telesu, za nocojšnji 24UR Inšpektor pojasnjuje priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek: "V nevrologiji bi pravzaprav lahko govorili o dveh učinkih stresa. Najprej imamo stres, ki je relativno kratkotrajen, ki traja morda nekaj ur, morda nekaj dni in ki preko stresnega dogodka zbudi prastare strukture globoko v možganih, gre za  hipotalamus, da ta prisili žlezo hipofizo, da vpliva na mali organ – nadledvično žlezo, da ta proizvaja neko zaščito pred stresom. Ta zaščita je hormon kortizol. In kortizol pravzaprav v teh urah in dnevih naredi naše telo bolj odporno, in da se na neki način odloči telo, ali se bo borilo ali pa se bo pred stresom umaknilo. Za to odločitev, ali boj ali umik, je odgovoren mali del naših čustvenih možganov, malo jedro, ki se imenuje amigdala."

Reakcija ''boj ali beg'' je zelo hitra, sproži se tako, kot bi naši možgani pritisnili na gumb. Namenjena je reševanju, zaščiti življenja. Prav je prišla v preteklosti, ko je moral človek denimo bežati pred divjimi živalmi. V našem telesu nastanejo čustvene, kemične in fiziološke spremembe, ki se kažejo v pospešenem bitju srca, hitrem, plitvem in nepravilnem dihanju, napetih mišicah, mrzlih dlaneh in stopalih, vznemirjenem želodcu, občutku strahu. Kako se bo posameznik odzval na določen stresor, je odvisno od njega samega, njegove osebnosti, izkušenj, okoliščin, širšega in ožjega okolja. Nekdo neko zahtevo iz okolja doživlja kot stresno in neobvladljivo, medtem ko so za nekoga drugega enake okoliščine spodbuda. Pri nekom stresne okoliščine povzročijo občutek nemoči, depresivnosti, nekdo drug jih vidi kot oviro, ki jo je treba premagati, je jasna klinična psihologinja, dr. Urša Čižman Štaba.

Kronični stres

Težava je, če stres oziroma stresna reakcija traja tedne, mesece, celo leta. Ali če je stresnih okoliščin veliko, če so preveč zgoščene, intenzivne. Veliko ljudi v sodobnem času doživlja prav to. Potem "govorimo o kroničnem stresu. Mehanizmi, ki se sprožijo pri kroničnem stresu, so podobni kot pri tistem akutnem. Se pravi, da iz teh prastarih struktur možganov ti vplivajo na naše telo, da telo začne proizvajati več kortizola. Vendar če kortizol preplavlja naše telo in možgane veliko tednov in mesecev, so posledice težke in neslutene. Najprej nam začnejo možganske celice odmirati in predvsem so občutljive tiste celice, ki so v centru za spomin, v hipokampusu ... Potem se začne dogajati tudi, da ta kortizol vpliva na neke druge celice v možganih, ki pa so odgovorne predvsem za naš imunski odziv.  Tako se nam dogaja, da smo zaradi takšnega stresa veliko bolj ranljivi od prehladov, pa seveda od nekih sistemskih bolezni, kot so sindromi kronične bolečine, kronične utrujenosti, nekatere sistemske bolezni, tudi neke nevrodegenerativne bolezni, kot so motnje spomina in podobno," pojasnjuje Pirtošek. V sklopu klinične slike odziva na stres se lahko pojavi veliko simptomov, ena od njih je lahko depresija, pa anksioznost, lahko kronična bolečina, kronična utrujenost, lahko tudi velika pozabljivost, še pojasnjuje.