Tako, kot je v gradbeništvu zdaj, ni bilo še nikoli, pravi gradbeni delavec Vid, ki v Sloveniji dela že 52 let. "Delo je danes nula. Gradbinci smo 'podn od podna'. Ampak nekdo mora tudi to delati." Gradbeništvo je ena od panog, ki so zaradi pomanjkanja kadra najbolj na udaru. Podjetja zato selijo svoje delavce z gradbišča na gradbišče in barantajo, kdo bi komu lahko odstopil nekaj ljudi. Primanjkuje zidarjev, tesarjev, inženirjev. "Gospodarstva ne briga, ali ima država kadre za svoja dela ali ne. Če jih nima, naj jih 'rodi in stvori', tako smo včasih rekli. Če se bo gospodarstvo začelo ustavljati zaradi kadrovskih težav, bo to udarilo tudi državo," svari Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornice Slovenije.

Če je še pred nekaj leti Slovenija veljala za odskočno desko, vrata v Evropo, je danes drugače, delavci iz Slovenije odhajajo. Tudi tuji vozniki se Slovenije vse bolj izogibajo, odhajajo v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, kjer so boljši pogoji in plače. Nenad Dakić, poklicni voznik in samostojni sindikalni predstavnik poklicnih voznikov, pravi, da bi morala plača v Sloveniji znašati od 2.000 do 2.200 evrov. "To je čisto normalna plača, nič pretiranega. Tisti podjetniki, ki jamrajo, da bi morali zaradi tega zapirati obrate, naj kar razmišljajo o tem, slej ko prej jih to čaka."

'Kriza, ki ji ni konca'

"Kriza, ki ji ni konca," o pomanjkanju kadra v hotelirstvu, gostinstvu, turizmu pripoveduje Gregor Jamnik, generalni direktor ljubljanskih hotelov Best Western Premier Hotel Slon in City Hotel Ljubljana. Po epidemiji je kadrovski manko udaril pravzaprav vse segmente. Urnike že lep čas krpajo iz dneva v dan, vsaka bolniška je izziv, pravi Jamnik. "Če smo včasih mrzlično iskali sobarice, danes mrzlično iščemo natakarje. Enostavno jih ni na trgu."

Težave v šolah in vrtcih

Delo vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja postaja vse bolj zahtevno in odgovorno, pravi vzgojiteljica Tinkara Urek iz Vrtca Mavrica Brežice. "Vzgojitelji smo se primorani vsako leto izobraževati. Vzgojitelj postaja tudi specialni pedagog, logoped in podobno."

Težave so tudi v šolah, ki komaj še organizirajo pouk. Ni matematikov, fizikov, računalničarjev, razrednih učiteljev. Urnike krpajo s študenti ali učitelji brez ustrezne izobrazbe. Kljub pomanjkanju morajo šole vsako leto opraviti enako delo. "Bistvena razlika med šolstvom in zdravstvom je, da pri nas ne moremo prenaročiti učencev čez tri, štiri mesece, pol leta, ne moremo formirati čakalnih vrst, da bodo učenci prišli nekoč do svoje izobrazbe", je jasen Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Vse več je bolniških odsotnosti, izčrpanosti, depresije.

Na Osnovni šoli Podzemelj, kjer slovenščino poučuje Mirjana Kordič, imajo vsi učitelji povečan obseg dela. "Naši urniki so čisto zapolnjeni in enostavno zmanjka časa za ustvarjalnost, za dodatno izobraževanje in tudi kakovost dela se s tem zniža." Kadrovska stiska je le najbolj viden znak krize, zamujamo z reformo, svari Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a.

Skoraj prazen balkanski bazen

Napovedi glede pomanjkanja kadra pa so še bolj črne, balkanski bazen je že skoraj prazen. To ugotavlja tudi Urška Močnik, direktorica idrijskega doma upokojencev. "Avstrija in Nemčija sta k svoji kadrovski stiski pristopili bolj sistematično. Šli so kot izvajalci do kolegic v Bosni in Hercegovini, poskrbeli za hitre tečaje in usposabljanje za določena znanja in učili so jih nemškega jezika." 

Interesa za delo v Sloveniji preprosto ni več, ocenjuje bolničarka Hasija Ramić, ki je iz Bosne in Hercegovine prišla leta 2014. Medicinske sestre, bolničarke v domovih za starejše so pogosto preobremenjene, izčrpane, pripoveduje Vesna Tomazini. V idrijski dom upokojencev je prišla v covidnem času kot prostovoljka in tam tudi ostala. "Delo je res stresno, smo preobremenjene, delavke zbolevajo, odhajajo na bolniško, tiste, ki smo zdrave, pa dobimo dodatno delo."

Iščejo delovno silo iz tretjih držav

Slovenska podjetja se vse bolj spogledujejo z delavskimi organizacijami v Indiji, Pakistanu in na Filipinih. V Rogaški Slatini, v izobraževalnem centru, kjer med drugim izobražujejo tudi avtoprevoznike, so ob našem obisku v prvi vrsti predavalnice sedeli trije Nepalci. Za 29-letnega Harija Khanala je vsa domača vas prispevala denar, da je lahko pripotoval v Slovenijo. "Ko se bomo zaposlili, se bomo tukaj ustalili. Potem se bomo dobro počutili, si zagotovili boljšo prihodnost in pripeljali tudi naše družine v Slovenijo." Azijskih voznikov je sicer pri nas le za vzorec.

Jamnik tudi v gostinstvu, turizmu rešitev vidi v sporazumih za lažje zaposlovanje delavcev iz tretjih držav. "Filipinska kultura je podobna naši, angleški jezik je njihov drugi materni jezik, so zelo delovni, zelo pridni, zato se mi zdi to ena možnost, da vsaj malo ublažimo naš kadrovski problem v gostinstvu in turizmu."

Birokratski mlini meljejo v neskončnost

Dolgotrajni postopki so pogosto razlog, da izgubimo še tiste delavce, ki bi si pri nas želeli delati. Naval na upravne enote je precejšen, v zadnjih sedmih letih se je število vlog povečalo za trikrat, samo v zadnjih dveh letih za četrtino.

V avtoprevozništvu postopki običajno trajajo več kot šest mesecev, na področju zdravstvene nege še bistveno dlje, tudi več kot leto dni. Urška Močnik je pred leti kader iskala v Banjaluki. "Prek agencije za kadre sem uspela dobiti, kar nekaj kandidatk za zaposlitev na mesto srednje diplomirane sestre, vendar so postopki priznavanja izobrazbe pri nas tako dolgotrajni, da so gospe od te namere, da bi se zaposlile pri nas, odstopile."

Nekonkurenčno plačilo in porušena razmerja

Veliko vlogo pri kadrovski stiski ima tudi nekonkurenčno plačilo, zlasti v javnem sektorju. Plače po posameznih skupinah so zaradi parcialnih dogovorov rasle različno, razmerja so danes povsem porušena. Da država ni več konkurenčna z zasebnim sektorjem, pa se kaže zlasti pri visoko kvalificiranem kadru, pojasnjuje državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Urban Kodrič. "Usposobljenih kadrov, dobrih kadrov na žalost ne dobimo. Tukaj govorimo o informatiki, arhitektih, tehničnih poklicih." Zato na Ministrstvu za javno upravo pripravljajo reformo plačnega sistema. Pomanjkanje kadra na številnih področjih je tako kritično, da so nujni takojšnji ukrepi.