
Ne gre le za videz ali okus – lokalna in sezonsko pridelana hrana sta ključni za zdravje ljudi. Pridelki, ki pridejo od daleč, niso obrani dozorjeni, dolgo časa stojijo ter izgubijo pomemben del ključnih hranil, vitaminov in mineralov. Pridelava hrane pa je kriva za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Posebej problematična je živinoreja, ki prispeva k veliki porabi naravnih virov, toplogrednim plinom in izginjanju biotske raznovrstnosti ter je eden glavnih krivcev za podnebne spremembe.
Zeleni zabojček je eno od podjetij, ki združujejo ekološke pridelovalce hrane in kupce, ki ekološke pridelke naročijo po internetu. Gre za kratko in hitro verigo: kmet, Zeleni zabojček, kupec. Agrarni ekonomist, profesor Emil Erjavec z biotehniške fakultete, pravi, da so tovrstne kratke verige vsekakor eden od dobrih, učinkovitih načinov in ena od pomembnih poti, kako se bo oskrboval sodoben človek, potrošnik. "Ampak to je samo ena od poti, to ne more odgovoriti na vprašanje, kako se bo povprečen potrošnik oskrboval s hrano in tudi prehranjeval, ker bo vse skupaj še vedno šlo preko velikih trgovskih sistemov, po dolgih verigah, in pot do tega, da bi jih spremenili in potrošnika navadili, da se bo odločal prav, da bo pogledal, od kod je hrana, kaj piše, in bo na koncu tudi pripravljen plačati nekoliko več, je zelo dolga," pravi Erjavec.

Medtem pa se hrana vse bolj draži, kar bo upočasnilo prizadevanja za bolj trajnostno prehranjevanje. V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej najbolj podražila jabolka (za 35 odstotkov) in mleto mešano meso (za 23 odstotkov). Podražila so se skoraj vsa živila, jajca za slabih 10 odstotkov, kruh pa za 6,6 odstotka. Pocenil se je krompir – cena kilograma je bila skoraj 19 odstotkov nižja. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej višajo, vse več ljudi potrebuje pomoč v obliki hrane, na drugi strani pa nastaja več odpadne hrane.
Epidemija je močno pretresla prehrambeni trg – od pritiskov za nižanje cen do uničevanja ogromnih količin pridelkov, zaprte so bile šole, vrtci, gostinski sektor, po drugi strani so si ljudje delali zaloge. Postalo je jasno, kako pomembni sta samooskrba države s hrano in prehranska varnost. Zdaj se nam obeta dvig cen hrane zaradi dviga cen energentov, surovin, embalaže in krme. Podražilo se bo vse, od kruha do sadja, zelenjave in mesa. Goveje, svinjsko in piščančje meso naj bi se na primer podražilo za 10 do 15 odstotkov. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec pravi, da so v to prisiljeni. "Nam se je za 30 odstotkov in več podražil ves repromaterial, stroški dela so se povečali za več kot 20 odstotkov, draži se proizvodni proces, torej energija – nenormalni dvigi, 300, 400 odstotkov, kar ni normalno, ampak je stvar špekulacij. Draži se surovina, govedina se je v nekaj tednih podražila za do 40 odstotkov," pojasnjuje.
Podobno sporočajo tudi ostala živilska podjetja, zahtevke za dvig dobavnih cen dobivajo seveda tudi trgovci. Nekateri so že dvignili cene nekaterih živil, drugi se še pogajajo, marže pa ostajajo poslovna skrivnost. Na nekatere slovenske izdelke naj bi bile stoodstotne ali še višje, najvišje pa naj bi bile celo okoli 300-odstotne. Dvig cen energije na primer vpliva na celotno verigo preskrbe s hrano in na odnose v tej verigi, pravi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Igor Hrovatič.

"Kmet je v bistvu prodal po enakih ali celo nižjih odkupnih cenah, tudi podatki kažejo, da so odkupne cene določenih proizvodov nižje kot v drugih državah. Kmetje niso razlog, da potrošnik kupuje dražjo hrano," trdi Hrovatič. Kdo si torej odreže kakšen kos pogače? "Sem pa vsaj iz primerov, s katerimi sem se sam srečeval ... V bistvu so ti podatki, tudi če jih hočeš dobiti, opredeljeni kot poslovna skrivnost posameznega deležnika," pravi Hrovatič. V kratkih verigah, kot je Zeleni zabojček, ne bodo dvigovali cen, čeprav so tako odkupne kot prodajne večinoma nespremenjene že 12 let, kakor dolgo delujejo. Tako so se dogovorili tudi s kmeti.
Napoved dviga cene hrane je ljudi večinoma razburila, a Krivec miri, da vsaj pri mesu cene ne bodo nevzdržne. "To ne pomeni, da bo meso dražje, kot je bilo pred dvema letoma, ne, počasi se vrača na tisti nivo. Še vedno bo meso eno cenejših živil glede na zahtevnost proizvodnje in glede na to, kaj to živilo ponuja. Tako da tu ni nobene panike, da si potrošnik ne bo mogel privoščiti mesa, zato ker bi bo bistveno dražje."
V anketi, ki so jo lani izvedli v Zvezi potrošnikov Slovenije, so potrošniki med razlogi, zakaj se ne prehranjujejo bolj trajnostno, na prvem mestu navedli ceno (dobrih 61 odstotkov) in pomanjkanje informacij (40 odstotkov). Sledi nejasnost označevanja, pomanjkanje trajnostnih izdelkov in pomanjkanje časa. Skoraj šest odstotkov ljudi trajnost ne zanima. "Hrana je tako pomemben družbeni segment in se tako težko spreminja, predvsem ker je trend do zdaj šel v nasprotju z interesi družbe, da je to zdaj najtežje spremeniti v nasprotno smer," pravi profesor Erjavec.
Zdrava in varna hrana je seveda tudi stvar dohodka. Socialno šibki si jo realno težko privoščijo, pri tistih s povprečnimi in višjimi dohodki pa je stvar določanja prioritet. Res je, na globalni ravni se morajo popolnoma spremeniti veliki prehranski sistemi, vendar pa lahko tudi kot posamezniki uvedemo pomembne spremembe. Najbolj trajnostna sta kuhanje doma in premišljeno kupovanje hrane, da je čim manj konča v smeteh, ne glede na to, kako poceni je.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.