'Hvaležen sem, čeprav finančno od tega v tem okolju nisem imel ničesar'

Tudi nekdanja atletinja Brigita Bukovec, še ena legendarna športnica, priznava, da bi svojo olimpijsko medaljo iz Atlante lahko bolje unovčila, če bi jo želela. A priznava, da ji ni bilo hudega. V času kariere je za njene finance skrbela mama. "Če bi zanje skrbela sama, se ne bi končalo tako, kot se je," pravi v smehu.

Brigita Bukovec je za srebro iz Atlante od države dobila 10 tisoč evrov nagrade. Danes so nagrade za olimpijske kolajne višje. Od leta 2021 za zlato medaljo športnik dobi 55 tisočakov, za srebrno 45, za bronasto pa 38 tisoč evrov. Dosežki na evropskih in svetovnih prvenstvih se ovrednotijo s točkami, glede na rezultat in razred športne panoge. Kristijan Čeh je denimo lani za zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v metu diska dobil dobrih 12 tisoč evrov. Če bo zmagal letos bo dobil slabih 14 tisočakov, ker je vrednost točke nekoliko višja.

Koliko pa vrhunski športniki sploh razmišljajo o finančni prihodnosti? O tem, kaj bo, ko se bodo športno upokojili?

Alpska smučarka Ilka Štuhec, 11 zmag ima s tekem svetovnega pokala, 21-krat je stala na stopničkah, pravi: "Že nekaj časa se zavedam, da se po končani karieri stvari bodo spremenile in da kariera profesionalnega športnika ne traja do 60. leta starosti. Ta čas je res zelo omejen, zato se mi zdi razmišljanje o finančni prihodnosti zelo pomembno." Jasno ji je tudi, da njen prihodek oziroma zaslužek ne bo vedno takšen, kot je zdaj.

Športniki o konkretnih številkah ne govorijo. Nihče noče povedati, koliko dobi od sponzorskih pogodb, ker so te poslovna skrivnost. So pa vezane na uspeh in to je tisti kruti del športa. Ko zmaguješ, so vsi na tvoji strani, ko ti ne gre, ostaneš sam.

Slovenski vrhunski športniki in trenerji so zaposleni v javni upravi: 70 v Policiji, 30 v vojski in 15 na finančni upravi. Anita Horvat, tekačica na 800 metrov, priznava: "Zaposlitev v vojski je zame zelo pomembna, gre za mesečni dohodek, brez katerega ne bi mogla trenirati." Horvatova tekmuje v športu, v katerem so treningi poceni, zunaj na tekaški stezi, poleti in pozimi. Sponzorja ima za športna oblačila in opremo. Največji strošek predstavljajo potovanja na tekme in bivanje. Zanje zapravi okoli 10 tisoč evrov na leto, ta denar zagotovi Atletska zveza Slovenije. Če ga zmanjka oziroma če je potovanj, ki so povezana z uspehi, več od načrtovanih, primakne iz svojega žepa. Za zdaj o tem, kaj bo počela po koncu kariere, razumljivo, ne razmišlja.

Vrhunski športniki so osredotočeni na treninge in rezultate, pripoveduje strokovnjak za športni marketing in odličen poznavalec športnega zakulisja Tomaž Ambrožič: "Nekateri dajo na stran študij, družino in se v celoti posvetijo športu. Nekateri imajo talent, da morda v času, ko razvijajo svojo športno kariero, spoznajo tudi svoje druge talente, ki jih imajo. In morda takrat ramišljajo, to bom pa razvijal po tem, ko bom zaključil." Eden od teh talentov je komuniciranje z javnostjo, tudi prek družbenih omrežij. A spet – poudarja Ambrožič – je to odvisno od vsakega posameznika. "Nekateri uživajo v medijski pozornosti, drugi komaj čakajo, da se umaknejo." Pred leti denimo – Mateja Svet.

Danes imamo Slovenci v tujih klubih in svetovnem merilu več uspešnih imen: Anže Kopitar, Goran Dragić, Luka Dončić, Jan Oblak, Tadej Pogačar, Primož Roglič, Janja Garnbret ... To so posamezniki, ki služijo milijone. Kaj pa ima od tega naša država? Gre za veliko denarja, ki je obdavčen v tujini, a na koncu nekaj od tega vendarle konča tudi v Sloveniji – nekaj ga potrošijo, nekateri kupijo nepremičnino, drugi investirajo v raznovrstne projekte. A država bi od njih lahko imela več, nekateri imajo namreč zaradi visokih davkov prebivališče prijavljeno na tujem. Kje so torej zamujene priložnosti in rešitve?