Gostinstvo in turizem: namesto en mesec tuji delavci na papirje čakajo pol leta

V današnjem 24UR Inšpektorju boste lahko videli osebne zgodbe treh tujih kuharjev. Prihajajo iz Bangladeša, Gvatemale in Slovaške. Pred naše kamere so stopili vsak s svojo osebno zgodbo.

Anowar Parvez Babu je takoj po prihodu k nam doživel res hudo izkoriščanje, ko so na Trubarjevi ulici v Ljubljani delavci živeli in delali na le nekaj kvadratnih metrih. "Takrat so nam plačali 500 evrov, kar je bilo premalo, saj smo delali po 16 ur na dan, brez enega samega prostega dne. Tri leta smo delali čisto vsak dan," nam je razlagal Babu. Popolnoma drugačno zgodbo ima Ashly Acabal, ki je v Postojnsko jamo prišla delat pred nekaj meseci. Ponudba za delo je bila tako dobra, da je sprva mislila, da gre za prevaro: "Ponudili so mi, da mi bodo uredili vizo, pogodbo o zaposlitvi, ponudili so mi prenočitev, let. Vse so plačali. Sem si prav rekla, v redu, kaj takega se mi je prvič zgodilo." Tomas Chily pa že trinajst let dela za prestižne petzvezdične hotele in kuhal je v že štirih različnih državah. Nazadnje je 1,4-milijardno Kitajsko zamenjal za 2-milijonsko Slovenijo. Zdaj ima, kot vodja kuhinje, tudi sam težave pri iskanju zaposlenih. "Trenutno je naš največji izziv, da preprosto ne vemo, kje je lokalno prebivalstvo. Ko imam intervjuje, mogoče pride en Slovenec in deset tujcev," razlaga.

Zakaj zaposlovanje duši briokracija?

Pomanjkanje zaposlenih zelo vpliva tako na poslovanje kot na celotno destinacijo, pa je jasen Željko Stašević, direktor dveh hotelov v verigi Kempinski. Prvi je v Portorožu in drugi na drugi strani Piranskega zaliva v Savudriji. Je torej eden tistih, ki v praksi dobro pozna razliko med slovenskim in hrvaškim sistemom zaposlovanja tujcev, ki ne prihajajo iz Evropske unije. Pravi, da je ogromna razlika s Hrvaško, kjer so bolj dojemljivi za potrebe delodajalcev: "Tu mi dovoljenja dobivamo v roku dveh tednov. Ko je največja gneča, se ta rok podaljša na maksimalno en mesec. V Sloveniji pa je postopek precej daljši in je realno dolg pol leta." 

Predolgo, pritrjujejo tudi na ministrstvo za delo, kjer je pred našo kamero stopil vodja sektorja za delovne migracije Gregor Malec. "So ti postopki dolgotrajnejše narave in bistveno odstopajo od zakonsko postavljenih rokov. Če veste, da zakon o tujcih določa 30-dnevni rok za odločitev o dovoljenju za prebivanje in delo, seveda na podlagi popolno vložene vloge, potem hitro ugotovimo, da so ti roki zdaj močno preseženi."